Kljub 100 dnem nove vlade je včeraj na politični sceni prevladovalo pravo malo zatišje. Na ta dan namreč opozicija pogosto predstavi svoj pogled na prvih sto dni. Ob tem izpostavi morebitne napačne odločitve in predlaga svoje rešitev. A v stranki SDS so molčali. Kar pa ne pomeni, da bodo takšni vse do konca mandata.

Obeta se izredna seja

V stranki SDS po 100 dneh nove vlade ocenjujejo, da se je ministrska ekpa v minulih tednih ukvarjala predvsem s problemi, ki jih ni, tiste ki so, pa zanemarjala. "Predsednik vlade, ki je specialist za energetiko, je doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko," je na današnji tiskovni konferenci poudaril poslanec SDS Franc Breznik.

Ob tem je poudaril, da so v stranki močno kritični do sedaj sprejetih ukrepov, vendar so do sedaj podprli prav vsak predlog, ki je šel v prid blaginji ljudi in nižjih stroškov za gospodarstvo.

Zaradi tega bodo sklicali izredno sejo DZ. V zahtevi za sklic predlagajo, naj DZ vladi priporoči, da naj se ta v okviru EU zavzame za spremembo načina izračuna cen električne energije. Ob tem bodo predlagali, naj vlada energetski dodatek nameni vsem državljanom, zniža davčno stopnjo za energente na 5 odstotkov in poviša delež pomoči, ki je namenjena gospodarstvu in kmetijstvu. Vladi bi tudi priporočili, naj se splošna davčna olajšava do leta 2025 kljub drugačnim načrtom dvigne na 7500 evrov.

Izredna seja bo po prepričanju SDS priložnost, da prekinejo "teater absurda, samovšečnosti, arogance, pa tudi lahkomiselnosti, ki je dodatno generirala inflacijo v Sloveniji v zadnjih treh mesecih".

Vlada ima napačne prioritete

Med velike napake te vlade v SDS uvrščajo tudi ukinitev urada za demografijo, napovedane spremembe davčne zakonodaje in večanje števila ministrstev. Poleg tega je vlada pred volitvami promovirala velike spremembe v zdravstveni politiki, ki pa se jih sploh še ni lotila.

Kljub tem napakam pa v SDS ne napovedujejo interpelacij. Kot je pojasnil Breznik, se zavedajo resnosti položaja, ko zdravstvena kriza vse bolj prehaja v energetsko krizo: "Zato gredo vsi naši ukrepi, tudi zahteve za referendume, v smeri tega, da neizkušenega politika poskušamo obrniti v nekaterih prioritetah, ki jih država potrebuje." Ob tem zagotavlja, da bodo v SDS vsekakor konstruktivna opozicija.

NSi: velika pričakovanja niso izpolnjena

"Pred formiranjem te vlade so imeli ljudje velika pričakovanja, ta pa običajno prinesejo tudi velika razočaranja" pa je že včeraj poudaril poslanec NSi Jožef Horvat. V stranki NSi vladi tako očitajo, da je naredila premalo oziroma skorajda nič za pomoč gospodarstvu: "V NSi se zavedamo, da če nam pade gospodarstvo v tej energetski krizi, potem nam padejo praktično vsi družbeni podsistemi," je opozoril poslanec Horvat.

Ob tem je dodal, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni nad izvajanjem gospodarske politike vlade, ki je pod taktirko skrajne Levice. "Občutek je, da gospodarsko politiko vodi skrajna levica, ki je del te vlade. Podobno je opaziti tudi na področju zdravstva. Napovedovalo se je, da se bo uredilo področje čakalnih dob za dostop do specialista, danes od tega ni nič. Čakalne dobe se daljšajo. Tudi zaradi tega smo izjemno kritični do te vlade in ta bo morala tudi znotraj sebe zadeve postaviti na pravo mesto in morda izločiti tiste, ki peljejo Slovenijo v smer nazadovanja," je bil oster Horvat.

Ob tem obljublja, da bo NSi vsekakor konstruktivna opozicija: "Pričakujemo, da bo vlada poslušala tudi naše ideje, imamo dobre izkušnje iz vladanja v času epidemije, ko so zadeve bile izjemno kompleksne. Vlada bi zato lahko podala roko tudi konstruktivni opoziciji", je bil glede sodelovanja s koalicijo jasen Horvat.

Zdravniška zbornica: sprememb v zdravstvu še ni zaznati

"Kljub veliko napisanim in izrečenim besedam za zdaj sprememb v zdravstvenem sistemu še ni zaznati" so razmere po 100 dneh nove vlade ocenili v Zdravniški zbornici.

"Način priprave interventne zakonodaje, ki je bila v nekaterih primerih javno dostopna šele na dan obravnave na vladi, ni omogočil vključevanja rešitev strokovnih poklicnih združenj in drugih deležnikov. Prav tako zakonske spremembe napovedujejo predvsem podzakonske akte, ki spremenjeni zakonodaji ne sledijo pravočasno in so objavljeni tik pred začetkom njenega izvajanja, kar povzroča težave pri njihovi poenoteni uveljavitvi. Podzakonski akti bi morali biti predstavljeni skupaj z interventnim zakonom ali pa vsaj 14 dni pred uveljavitvijo, ker se v nasprotnem izgublja dragoceni čas. Tudi zato bo šele čez čas mogoče podati oceno njihove učinkovitosti."

Ob tem poudarjajo, da ob interventnih spremembah, ki prinašajo sicer nujne zasilne in začasne rešitve, pogrešajo vsaj začetek sistemskih sprememb:

"Priprava teh bi morala zaradi dolgotrajnosti postopkov potekati vzporedno in se začeti takoj ob nastopu mandata, vanjo pa bi morali biti vključeni prebivalci/bolniki in strokovna javnost. Zato vabimo ekipo ministrstva za zdravje, da preveri svoje rešitve in ideje z osebnimi srečanji na terenu, kjer bo najhitreje dobila korektne in kvalificirane povratne informacije o sistemu, ki ga upravlja" svojo oceno razmer zaključujejo v Zdravniški zbornici Slovenije.