Vedno znova me preseneti, kako hitro se v vrtu razrase plevel. In čeprav je majhen, rada rečem »butičen«, mi povzroča nemalo preglavic. Ko pridemo s počitnic, se komaj še vidi zelenjava.

A poleti, ko imam več časa (in pozornosti) za opazovanje, se veliko več ukvarjam z drugim vrtom – družinskih odnosov. Vidim, kako so se med nami razrasle nekatere grde navade, ki včasih tudi že zasenčijo »pridelek«, torej da grdo in škodljivo prekrije vse lepo in dobro v družini, na nekaterih mestih najine mlade »rastlinice« komaj kukajo ven. A tudi če so že zrasle v višino in se bohotijo z »listjem« kot kakšna kapusnica, pa je vprašanje, ali se v njihovi notranjosti v takšnih razmerah suše in zapleveljenosti dejansko lahko oblikuje bogata sredica, osrednji sad.

»Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred.« Ta odlomek iz pisma Efežanom, ki se periodično pojavlja v jutranji molitvi v Magnificatu, me vedno...