Open Doors: preganjanje kristjanov v svetu se stopnjuje
Open Doors: preganjanje kristjanov v svetu se stopnjuje
Kot je razvidno iz poročila omenjene organizacije, ki že več kot 60 let podpira preganjane kristjane, je bil leta 2021 zabeležen očiten porast tovrstnih dejanj.
Več kot 360 milijonov kristjanov doživlja preganjanje
Nevladna organizacija s sedežem na Nizozemskem v svojem poročilu navaja 50 držav, kjer so kristjani deležni najhujšega preganjanja zaradi svoje vere. Raziskava zajema obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021, njeni izsledki pa kažejo, da preganjanje očitno narašča predvsem v azijskih in afriških državah. Koronaepidemija je razmere še poslabšala.
Preganjanje očitno narašča predvsem v azijskih in afriških državah, koronaepidemija pa je razmere še poslabšala.
Rezultati raziskave, ki jih je temeljito preučil neodvisni Mednarodni inštitut za versko svobodo (International Institute for Religious Freedom/IRF), kažejo, da je več kot 360 milijonov ljudi (v svetovnem merilu eden od sedmih) v lanskem letu v svoji državi doživelo preganjanje ali diskriminacijo na verski osnovi. Skupno je bilo umorjenih 5.898 kristjanov (23,8-odstoten porast v primerjavi z 2020), napadenih ali zaprtih je bilo 5.110 cerkva (13,8-odstotni porast), brez kakršnega koli sojenja je bilo aretiranih in zaprtih 6,175 kristjanov (44,3-odstotni porast), ugrabljenih pa 3.829 (123,9-odstoten porast).
Na prvem mestu je Afganistan
V novem poročilu je kot najbolj nevarna država za kristjane na prvem mestu Afganistan, odkar so avgusta lani oblast znova prevzeli talibani. Afganistan je tako prehitel Severno Korejo. Kljub temu so se razmere v Severni Koreji v obdobju raziskave vztrajno slabšale in država na Daljnem Vzhodu je trenutno na drugem mestu, potem ko je bila na prvem kar dvajset let.
Afganistan je po ogroženosti kristjanov prehitel Severno Korejo.
Štiri izmed prvih petih držav na seznamu, v katerih beležijo najhujše nasilje nad kristjani, so islamske države, kjer v zadnjem času naraščajo tako politični nemiri kot tudi versko skrajništvo. Poleg Afganistana so na seznamu še Somalija (3.), Libija (4.) in Jemen (5.). Sledijo Eritreja, Nigerija, Pakistan, Iran, Indija, Saudova Arabija, Mjanmar, Sudan, Irak in Sirija.
V Nigeriji močan porast protikrščanskega nasilja
Protikrščansko nasilje še vedno močno narašča v Podsaharski Afriki, predvsem na območju Sahel (Niger, Burkina Faso in Mali) ter v Nigeriji, ki se je od leta 2020, ko se je kot 9. uvrstila na seznam prvih desetih držav z največjo stopnjo preganjanja, povzpela na 7. mesto in je potrjeno država z najvišjim številom kristjanov, umorjenih zaradi vere (4.650). Nasilje beležijo predvsem pri oboroženih Fulanijih, ki napadajo in pustošijo krščanske vasi, ter pripadnikih islamistične teoristične skupine Boko Haram in cele vrste manjših kriminalnih združb, ki še naprej ubijajo, ugrabljajo in posiljujejo.
Narašča število napadov v Indiji
Pakistan je na drugem mestu glede nasilja nad kristjani, napadi na krščanske vernike pa se očitno krepijo tudi v sosednji Indiji, kjer jih spodbujajo hindujski nacionalisti.
Protikrščansko nasilje še vedno močno narašča v Podsaharski Afriki.
Učinek koronaepidemije
Koronaepidemija je v mnogih državah omogočila okrepljen nadzor in omejitve s strani avtoritarnih vlad ter potrebo po zajezitvi epidemije izkoristila za povečanje nadzora nad tamkajšnjimi krščanskimi skupnostmi.
Prisilne selitve
Ena od posledic versko pogojenega nasilja nad kristjani so tudi prisilne selitve. Mnogi izmed okoli 84 milijonov notranje razseljenih oseb in izmed 26 milijonov beguncev, zabeleženih v letu 2021, so bili kristjani, ki so bežali pred islamističnim nasiljem na območju Sahel, v Nigeriji in drugih afriških državah. Tudi v Mjanmarju je vojaški udar povzročil hudo stisko v zveznih državah s krščansko večino, kjer je domove zapustilo okoli 200.000 kristjanov, približno 20.000 pa jih je pobegnilo iz države.
Nasilje nad krščanskimi ženskami
Organizacija Open Doors si prizadeva pridobiti tudi več podatkov o nasilju nad ženskami v povezavi z njihovim krščanstvom. Pridobivanje natančnih podatkov o tem pojavu je razmeroma zahtevno, saj mnoge ženske iz kulturnih in družbenih razlogov niso pripravljene govoriti o svojih izkušnjah. Pri omenjeni organizaciji pa so v letu 2021 zabeležili 3.100 tovrstnih primerov in 1.500 prisilnih porok. Podrobnejši podatki o tem vidiku verskega preganjanja bodo predstavljeni v ločenem poročilu, ki bo objavljeno v letošnjem februarju.