Ob današnjem svetovnem dnevu beguncev pri omenjeni organizaciji poudarjajo, da je cilj tovrstnega ravnanja izkoreniniti navzočnost krščanstva na območjih, kjer je preganjanje najmočnejše, poroča avstrijski Kathpress.

V poročilu »Cerkev na begu: poročilo o notranje razseljenih osebah in beguncih za leto 2022« sta prikazana obseg in narava verskega preganjanja notranje razseljenih oseb in oseb, ki bežijo v tujino. Po besedah izvedencev je treba za pridobitev popolne slike o verskem preganjanju preučiti tako Cerkev v posamezni državi kot tudi Cerkev razseljenih.

Najpogostejši vzrok za izgon kristjanov so družinski člani, ki imajo spreobrnjence za odpadnike in izdajalce.

Del strategije je delitev verskih skupnosti. »Izgon ni le stranski produkt preganjanja, ampak je v mnogih primerih nameren dejavnik širše strategije za izrinjanje krščanstva iz skupnosti ali države,« pojasnjujejo pri Open Doors. Najpogostejši vzrok za izgon kristjanov so družinski člani, ki imajo spreobrnjence za »odpadnike in izdajalce« in jim posledično odrekajo osnovne stvari, ki so bistvene za preživetje, kot sta recimo hrana ali streha nad glavo, v skrajnih primerih pa celo ogrožajo ali kršijo njihovo telesno nedotakljivost.

»V nekaterih primerih je treba zaradi smrtne ogroženosti hitro pobegniti,« tako predstavniki Open Doors. Zatiranje pogosto še posebej prizadene osebe, prepoznavne v cerkvenem okolju, saj je njihov umik po izračunih preganjalcev pogosto povod za odhod drugih krščanskih družin iz skupnosti.

Hudo preganjanje se ne konča vedno, ko posameznik pobegne: kristjani, ki so prisiljeni v beg, so lahko preganjani kadar koli.

Hudo preganjanje se ne konča vedno, ko posameznik pobegne. »Kristjani, ki so prisiljeni v beg, so lahko preganjani kadar koli, tudi če se naselijo v državi, kjer se počutijo varne,« poudarja vodilna analitičarka za versko preganjanje pri organizaciji Open Doors. Te izzive bi lahko še poslabšalo pomanjkanje razumevanja in odziva humanitarnih akterjev, zato je »zavedanje teh večplastnih ranljivosti ključnega pomena za najboljše reševanje potreb na obrobje potisnjenih notranje razseljenih oseb in beguncev«.

Preganjanje spreminja obličje držav

Dolgoročni učinki preganjanja lahko spremenijo podobo posamezne države za več generacij, poudarjajo pri omenjeni človekoljubni organizaciji. Preden je v Iraku na oblast prišel Sadam Husein, je v državi živelo več kot milijon kristjanov, zdaj pa jih je le še nekaj več kot 160.000. Položaj kristjanov se je poslabšal že v času Huseinove vladavine, vendar se je preganjanje na tem območju močno okrepilo šele po letu 2003. Z vzponom Islamske države se je izseljevanje kristjanov iz Iraka močno okrepilo.

Afganistan, v katerem zdaj vladajo talibani, je bil prvič imenovan za najbolj nevarno državo za kristjane in je prehitel Severno Korejo, ki je bila na vrhu 20 let.

Po podatkih organizacije Open Doors preganjanje kristjanov po vsem svetu močno narašča. Lani je bilo 360 milijonov kristjanov hudo prizadetih zaradi zatiranja, nadzora in nasilja na podlagi svoje vere; to je 20 milijonov več kot leto prej, je organizacija navedla v svojem »Svetovnem indeksu preganjanja 2022«. Afganistan, v katerem zdaj vladajo talibani, je bil prvič imenovan za najbolj nevarno državo za kristjane. Uvrstil se je na prvo mesto, pred Severno Korejo, ki je bila na vrhu 20 let, zdaj pa je padla na drugo mesto, čeprav se je tudi tam preganjanje kristjanov še poslabšalo.