Vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve versko spodbujenega nasilja, 22. avgust, je priložnost, ko nevladne organizacije za človekove pravice, kot je organizacija Open Doors, preverijo stanje verske svobode v svetu – in rezultati niso pretirano spodbudni: »V zadnjem letu je nasilje nad kristjani znova naraslo,« so zapisali v poročilu, objavljenem v začetku tedna. Novi svetovni indeks preganjanja kaže, da so se napadi na kristjane v zadnjem desetletju okrepili, vendar so se manj hitro širili. Z rezultati indeksa za leto 2024 pa se »razmere spreminjajo«, tako organizacija Open Doors, ki poroča, da se je naraščanje preganjanja v primerjavi s prejšnjim letom podvojilo.

»Eksplozija nasilja« se kaže v velikem porastu števila kristjanov, ki so bili telesno napadeni ali so jim grozili s smrtjo: po podatkih organizacije Open Doors jih je bilo 42.849, medtem ko jih je bilo prejšnje leto manj kot 30.000.

Te zaskrbljujoče smernice so še posebej očitne v rekordnem številu 14.766 cerkva, ki so bile zaprte ali uničene v letu dni, kar je sedemkrat več kot v letu prej. Tudi »vrednost nasilja« v vseh 50 vodilnih državah svetovnega indeksa preganjanja se je povečala za skupno 7,7 odstotka. Rekordno je tudi število držav, v katerih so kristjani močno ali zelo močno preganjani: Open Doors trenutno navaja 78 držav (prej 76), skrajno preganjanje pa je zaznati celo v 13 državah (prej 11).

Ta »eksplozija nasilja« se kaže v velikem porastu števila kristjanov, ki so bili telesno napadeni ali so jim grozili s smrtjo: po podatkih omenjene človekoljubne organizacije jih je bilo 42.849, medtem ko jih je bilo prejšnje leto manj kot 30.000. Povečalo se je tudi število napadenih krščanskih stavb in število kristjanov, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove (295.120 v primerjavi s 139.307 v prejšnjem letu). Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da je trenutno vsak sedmi vernik na svetu – več kot 365 milijonov kristjanov – v 78 državah deležen hudega preganjanja in diskriminacije.

Trenutno je vsak sedmi vernik na svetu - več kot 365 milijonov kristjanov - v 78 državah deležen hudega preganjanja in diskriminacije. FOTO: Open Doors International

Pokol v Nigeriji

Leta 2023 je bilo po vsem svetu skoraj 5.000 kristjanov – natančneje 4.998 – ubitih samo zato, ker so bili kristjani, nadaljuje organizacija Open Doors. Razmere so očitno najslabše v najbolj naseljeni afriški državi: v Nigeriji je bilo umorjenih 4.118 kristjanov. Kristjani, predvsem duhovniki in pastorji, pa so »redna tarča« tudi drugod, recimo v Laosu, kjer sta 23. julija letos dva zamaskirana moška vdrla v dom 42-letnega Thongkhama Philavanha na severozahodu države in ga pred očmi njegove družine umorila s šestimi streli. »To je neke vrste opozorilo. Ubili so ga, da bi prestrašili člane njegove Cerkve,« je aktivistom za človekove pravice pojasnil eden od pastorjev, ki je bil navzoč na pogrebni slovesnosti.

Verska svoboda je pokazatelj zdravstvenega stanja države: če je ta svoboda v državi kršena, to pogosto povzroči, da so pod vprašajem tudi druge individualne ali kolektivne svoboščine.

Kot še poroča organizacija Open Doors, so 7. avgusta zažgali številne cerkve na severu Bangladeša in razdejali domove tamkajšnjih kristjanov. Odkar je predsednica vlade Sheikh Hasina po večtedenskih protivladnih protestih odstopila s položaja in zapustila državo, so »napadi skrajniških skupin na manjšinske skupnosti, vključno s kristjani, po vsej državi vse pogostejši«.

Po besedah predstavnikov omenjene človekoljubne organizacije je verska svoboda »pokazatelj zdravstvenega stanja države«: če je ta svoboda v državi kršena, to pogosto povzroči, da so pod vprašajem tudi druge individualne ali kolektivne svoboščine. Zato je izredno pomembno, da si odločno prizadevamo za večje spoštovanje verske svobode v svetu. Organizacija Open Doors poziva vse politične in upravne voditelje v svetu, naj zavzamejo dejavno in brezkompromisno stališče do nasilja nad kristjani in drugimi verskimi manjšinami.

Glavni tajnik ZN Antonio Guterres. FOTO: Vatican Media

Glavni tajnik ZN Guterres: versko spodbujeno nasilje je treba ustaviti

Glavni tajnik ZN Antonio Guterres je vlade po vsem svetu pozval, naj ustavijo nasilje nad posamezniki in skupnostmi na podlagi njihove vere ali prepričanja. Politični in verski voditelji so dolžni nedvoumno obsoditi sovražni govor in jasno povedati, da nasilje ne more biti rešitev. »Nujno se moramo boriti proti temu,« je Guterres zapisal v sporočilu, ki so ga Združeni narodi objavili ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere.

S skupnimi močmi se moramo zoperstaviti napadom sovraštva ter spodbujati strpnost, medsebojno razumevanje in spoštovanje.

Glavni tajnik Združenih narodov vladam daje jasna navodila za zaščito ljudi in verskih objektov: sprejeti morajo »celovite protidiskriminacijske zakone in vlagati v izobraževalne pobude, ki spodbujajo vključevanje in enakost«. Glede sovraštva, ki se pogosto podpihuje na spletu, Guterres digitalne platforme poziva, naj uveljavijo smernice za upravljanje vsebin, ki so v skladu z mednarodnimi merili človekovih pravic.

Glavni tajnik ZN k nenasilju poziva tudi širšo javnost: »S skupnimi močmi se moramo zoperstaviti napadom sovraštva ter spodbujati strpnost, medsebojno razumevanje in spoštovanje.« Cilj je ustvariti svet, »v katerem bo lahko vsak človek, ne glede na svojo vero ali svetovni nazor, živel brez strahu, stigmatizacije in preganjanja«.