Vedela je, da ju je tudi oče že težko pričakoval, s težavo ga je prepričala, da se je po dveh dneh, ki jih je v minulem tednu preživel na Reki, vrnil nazaj v Ljubljano. »Zakaj si ga pripeljal?« se je začudila, ko ga je tisti petek zvečer zagledala v Davidovem avtomobilu. »Mami, ni odnehal. Moral sem popustiti in mu obljubiti, da ga bom vzel s seboj,« je odvrnil. Bala se je zanj. Njena podoba ga bo prizadela, je premišljevala, ko je tedaj stopila za njim v mamino bolniško sobo. Pa ni bilo tako, odlično je prestal vse to, se je spominjala. Ko je stopil k njeni postelji, se mu je celo zazdelo, da mu je Nuša pokimala. Razneženo jo je pogledal, potem pa sedel na stol ob postelji in jo prijel za roko.

»Nuša, kako si?« je zašepetal. Vedel je, da ne more govoriti, a vseeno je poskušal. Pripovedoval ji je tudi o dogajanju v domu, zato je dovoljena ura za obiske prehitro minila. »Jutri pridem spet,« ji je zašepetal ob slovesu ter jo pobožal po obrazu. Preostanek dneva je presedel v...