»Seveda ti zaupam!« je odločno odvrnila. »Torej, greva?« jo je pogledal. »Pojdiva,« je odvrnila in se ga oprijela pod roko. Do recepcije sta prišla z dvigalom, tam pa sta zagledala Martina. »Ded! Si se prišel poslovit?« ga je vprašal David. Martin je prikimal in stopil do Nuše ter ji zaželel lep dopust. »Ti, fant, pa pazi nanjo,« se je obrnil še k Davidu. »Ded, veš, da bom,« je prikimal.

NIKOLI POZABLJENI KRAJ

Prispela sta dopoldne, še pred kosilom sta se že namestila v sobi. Želel ji je pomagati, a drugega, kot da ji je odprl kovček, mu ni dovolila. »Sama bom,« je vztrajala. Razumel je in jo pustil samo. »Vidiva se pri kosilu,« je še zaklical, preden jo je zapustil. »Imeniten hotel je to,« se je navduševala pri kosilu. Vse ji je bilo všeč, najbolj pa prostorna kopalnica. »Notri grem lahko s hojco,« je pripovedovala. Tudi hrana ji je ugajala, malo manj pa to, da je bilo postreženo na enotnem pultu. »Kar ti mi izberi in prinesi, David! Prosim te l...