»Nisem še zdravnica in tudi nikoli ne bom, če bom obdržala tega otroka. David, razumi vendar! Nisem tako sposobna, da bi lahko skrbela za otroka in hkrati študirala.« »Ne zanašaj se le na lastne moči! Povedal sem ti, da lahko računaš na mojo pomoč,« je vzkliknil. »Ne verjamem. Moški obljubite vse, nazadnje pa ostanemo žene same,« je odkimavala. Kateri moški je to storil, jo je spraševal, pa mu ni odgovorila. »Zdaj je vseeno,« je zašepetal in spet pogledal na telefon. Nič. Nobenega klica ali sporočila. Tudi če mu ga bo poslala, ji ne bo odgovoril, se je odločil. Ne bo se odzval niti na morebitni telefonski klic. Zaradi njega se lahko tudi nikoli več ne slišita. Rad jo je imel, a z morilko svojega otroka vendar ne more graditi svoje prihodnosti.

Telefon je zazvonil ob deveti uri in trideset minut. »Anja kliče,« je pisalo na ekranu. Zdaj je dokončno, je dojel. Opravljeno je, ona je rešena. Kje je otrok? Verjetno v nekem modrem plastičnem vedru, v katerem je poleg njega še vel...