Onkraj mavrice
Onkraj mavrice
Neumnost, je zamahnil z roko. Tisti otrok je preživel, čeprav ga nihče od njihove družine ne pozna. Kaj bi rekla mama, če bi izvedela za to skrivnost? Nikoli ne bo izvedela, je pomislil. On ji tega ne bo povedal, nihče drug pa tega ne ve. Razen babice. In Anje, ko ji bo povedal. Storil bo to, se je odločil. Če bo po slišanem še vedno vztrajala, da opravi splav, bo odnehal s svojimi prošnjami in prepričevanjem, naj tega ne stori. »Mogoče bo potem prišla božja kazen nad naju oba,« je pomislil. Zaslužila bi si jo.
*
Vse ima svoj namen, je pomislil. Tudi Anjina pljučnica, ki je prišla v zanjo neugodnem trenutku, kot mu je rekla. Ni ji privoščil bolezni, a je s tem pridobil čas. Predvideni datum, ko naj bi se odpravila v bolnišnico, je tako odpadel. Rad bi jo obiskal doma, a ga je zavrnila.
»Zelo sem slaba, zdaj potrebujem mir,« mu je rekla po telefonu. Razumel jo je in naslednje dni je ni več nadlegoval. Kljub temu da se mu je smilila, je bil nekako vesel,...