Onkraj mavrice
Onkraj mavrice
Takrat ji je tudi povedal, da sta njegova starša ločena in da z očetom nima nobenih stikov. »Kako pa to?« se je začudila. Pač, tako se je zgodilo, brez nekih odvečnih vprašanj ali odločitev, je odvrnil. »Pa ti in tvoja dva?« jo je vprašal. Za nekaj trenutkov je ustavila korak in ga pogledala. »Je kaj narobe?« se je začudil. »Zaradi mene se lahko tudi razideta,« je odvrnila. Ni izvedel veliko, a toliko je lahko razbral, da tudi njena družina ni idealna. Tako kot njegova ne. Da jo je njen študij mnogo preveč posrkal, je spoznal tistega dne, ko mu je zaupala novico. Dobila sta se v centru mesta, odšla skupaj na sladoled in se počasi sprehajala ob Ljubljanici.
»Noseča sem,« je rekla kratko. Ustavil se je in jo osuplo pogledal. »Kaj?! Noseča?« Prikimala je in hodila naprej. Je prav slišal? Hitreje je stopil za njo in jo prijel za ramo ter obrnil k sebi.
»Si rekla noseča?« »Sem,« je odvrnila. Tega trenutka ne bo nikoli pozabil. Sladoled, ki ga je imel v roki, mu...