Vzdržljiv je, je pomislila. Ko ji je včeraj Zdenka povedala, da se Martin vrača nazaj v domsko oskrbo, se je razveselila. Hvala Bogu, dobro se je končalo, jo je prešinilo. Končno si bo oddahnila tudi Zdenka, marsičemu se je morala odreči v minulih mesecih. Vsako popoldne je po službi zavila še k njemu v bolnišnico. »Je res treba tako pogostih obiskov? Utrudila se boš in potem še ti zbolela,« jo je zadnje tedne nenehno svarila, a je Zdenka odkimavala.

»Ne veš, kako željno me pričakuje,« ji je odvrnila.

Tega Nuša res ni vedela, pa tudi predstavljala si je težko. Samotar se takoj odreče svojemu statusu, ko se počuti nemočnega, je pomislila. Takrat vsak potrebuje ljubečo roko, ki ga poboža, in topel nasmeh, ki mu ogreje srce.

»Poskušam vaju razumeti, oba,« je odvrnila Nuša. Včasih bi jo rada vprašala, ali je pozabila na vsa leta, ko je ni niti poklical po telefonu, kaj šele obiskal, pa se je zadnji hip zadržala. Nima smisla pogrevati preteklosti, se je večk...