Zato, ker je izvedel resnico o njem, je bil odgovor na dlani. Zato, ker tega, kar ve sedaj, tedaj ni vedel. Mogoče tudi zato, ker se je pokončen in pošten mož ob babičini skrivnosti zrušil kot hišica iz kart. Da se je v njem nekaj zlomilo, so spoznali tudi njegovi sodelavci. Posebej gospa Ana ga je skrbno opazovala. »Kaj se ti je zgodilo, David? Zadnje čase si drugačen,« ga je nekega dne ogovorila. Vzdihnil je in ji odkimal.

»Nič ni narobe, samo malo sem utrujen,« je odvrnil. Kako naj sodelavki pove, s kakšno skrivnostjo se je morala soočiti njegova družina, je pomislil. »David, lahko bi ti bila babica, zato mi lahko zaupaš, če želiš. Seveda, ko boš pripravljen,« je odvrnila in se vrnila k delu. Ne, se je odločil, tega zagotovo ne bo storil. Nikomur ne more povedati, da je njegovo dekle splavilo njunega otroka, je pomislil. Vznemirjala ga je tudi misel, zakaj se je spomin na Anjino dejanje spet obudil prav zdaj, ko je moral spregovoriti z dedom. Prej se je zdel že nekako p...