Ko je oče sklonil glavo, se je Zdenki zdelo, da se je vrnil v preteklost. Se je tudi on spomnil vsakega trenutka iz tistih časov, ko je vztrajal pri tem, da jima bo otrok pokvaril prihodnost? »Ne razumem, zakaj je to skrivnost vse življenje zadržala zase. Navsezadnje bi ji bilo lažje, če bi mi jo zaupala.« Očetov glas je bil komaj slišen. Ko ga je Zdenka prijela za roko, se je zdrznil.

»Ded, tega ne vem. Za to skrivnost sem izvedel, ko je bila Anja noseča. Če ne bi tudi najinemu otroku grozil splav, mi tega ne bi povedala. Potem bi ta skrivnost odšla z njo v grob. Ker sem jo jaz takrat izvedel, sem jo lahko tudi zdaj povedal.« »Anja je noseča? Potem boš oče?« se je Martin osuplo ozrl v Davida. Zdenka je vedela, da to vprašanje ne bi smelo biti izgovorjeno. David je bil že tako ves pogovor na robu joka. Ko ga je zdaj pogledala, je bil v obraz ves rdeč in jezen.

»Žal, ded, ne bom! Tudi moja Anja se je odločila tako, kot si se takrat ti. Najin otrok bi jo oviral na...