Najin misijon v Zambiji. Prva misel, ki mi švigne v glavo: »Pa ne, da je že več kot tri leta od vrnitve domov?« Neverjetno, kako prilagodljiva bitja smo ljudje. Kako močna je bila izkušnja bivanja v »tretjem svetu in kako hitro lahko nanjo v svojem življenju »prvorazrednega« sveta kar pozabimo. Ampak ali jo res? Seveda je nimamo ves čas pred očmi, tako kot po treh letih nismo več vedno znova hvaležni za toplo in pitno vodo, saj živimo v sedanjem trenutku, tukaj in zdaj. Hitro se nam lahko zazdi, da smo se spet razvadili. Da nas vznemirjajo stvari, za katere smo nekoč že razumeli, da so tako nepomembne v pravi veličini življenja. Ampak ne, v srcu vemo, da nas tako bogata izkušnja ne more preprosto zapustiti. Tako kot je z mnogo stvarmi, ki jih lahko opazimo le, če se v vsem tem tempu znamo vstaviti in dobro zazreti vase. Tam jo znova odkrijemo, pa ne le v obliki spominov, ampak kot dejstvo, da naše življenje ni več isto, da ga po misijonih živimo drugače oz. drugačni.