Oboje je bilo sicer pripravljeno že pred dvema letoma, a nam je epidemija preprečevala bolj sproščeno srečanje. Blagoslov je opravil škof dr. Anton Jamnik, ob somaševanju župnika Janeza Burje, ki nas je v nagovoru povabil, naj nas lepota obnovljenega baročnega oltarja vedno znova vabi, da bi odkrivali Lepoto Boga, hkrati pa naj nas oltar, kot okno, ki odpira pogled v večnost, spodbuja, da bi gradili pristne občestvene odnose. Pri sveti maši in molitvi sedemo skupaj (odslej v nove klopi) k sveti daritvi in se tako povežemo med seboj. 

Obnovo oltarja je izredno kakovostno in strokovno opravil g. Vlado Fras s sodelavci v letih med 2014 in 2019.

FOTO: arhiv župnije

Župljani so se morali navaditi na malo drugačne barve oltarja, ker so se obnovile prvotne barve, doslej skrite pod poznejšimi nanosi.

Povezala nas je tudi večletna obnova oltarja, saj smo za zahtevno obnovo združili sredstva Restavratorski center ZVKDS, Občina Bohinj in Župnija Bohinjska Bistrica. Obnovo oltarja je izredno kakovostno in strokovno opravil g. Vlado Fras s sodelavci v letih med 2014 in 2019. Dotrajani in poškodovani elementi so z leti zasijali v novih barvah. Navaditi smo se morali tudi na malo drugačne barve, ker so se obnovile prvotne barve, doslej skrite pod poznejšimi nanosi. Klopi so bile v cerkvi zelo dotrajane, zato smo se odločili za nove. Izdelali so jih domačini v Lesarstvu Bavdek & Co. z Nomenja. Izdelavo novih klopi je podprla tudi Agrarna skupnost Nomenj, Log, Lepence, Bitnje.

FOTO: arhiv župnije

Med obnovo oltarja so se vsa leta obnavljali tudi medsebojni odnosi, krepilo se je občestvo in čut odgovornosti za bisere, ki so jih župljani prejeli od svojih prednikov.

Slovesnost blagoslovitve je priložnost za predstavitev del in zahvalo vsem zgoraj omenjenim, ki so sodelovali pri prenovi. Posebna zahvala pa je namenjena tudi mežnarici Mariji Hvala ter ključarju in njegovi ženi, Jožetu in Meliti Preželj, ki tako zgledno skrbijo za cerkev Rožnovenske Matere Božje. Poleg njih zahvala tudi vsem, ki so pripomogli k lepi slovesnosti. Posebna zahvala gre tudi župniku Janezu Burji, ki je vsa ta leta vodil, usmerjal in povezoval obnovo oltarja in druga dela, saj so se vsa ta leta obnavljali tudi medsebojni odnosi, krepilo se je občestvo in čut odgovornosti za bisere, ki smo jih prejeli od naših prednikov.

FOTO: arhiv župnije

Ekipo restavratorjev z Evo Fras, Anžetom Bizjakom, Katarino Fras, Barbaro Kogoj in Barbaro Dragan je vodil mag. Vlado Fras. O izjemnem pomenu oltarja in obnovi je mag. Fras zapisal naslednje misli:

Marijin oltar v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Bohinjskih Bitnjah izstopa iz skupine baročnih oltarjev pri nas v več pogledih. Ta največji Marijin oltar na Gorenjskem je po dimenzijah drugi največji pri nas, takoj za polhograjskim Marijinem oltarjem. S to oceno ne upoštevamo višine, ampak vse mere vključno z obsegom rezljanega okrasja, kipov, slik in nenazadnje s problematiko in obsegom konzerviranja in restavriranja. Za vpogled naštejemo 30 različnih stebrov s kapiteli in bazami, od tega štirje kariatidni angeli in štirje pilastri. Za stebri so, doslej prvič videne, štiri skrite niše s svetniki, ki so vidni šele od strani in od blizu. Samo krona atike se, z obsegom ornamentike in potrebnega dela vsled zelo slabega stanja, lahko primerja s celim manjšim baročnim oltarjem. Skoraj 200 let starejša gotska Marija z otrokom kraljuje v niši atike kot edina priča nekdanjega (verjetno krilnega) gotskega oltarja. Neznanega mojstra ali delavnico oltarja predvidevamo v Furlaniji vsled oltarne slike Rožnovenske Marije, ki se pripisuje Beneški delavnici, v celotnem oltarju so vidni južni evropski vplivi takratnega ustvarjalnega časa, in končno nam nakazuje zgodovino oltarja in cerkve tudi napis za tabernakljem in na plošči grobnice v prezbiteriju.

FOTO: arhiv župnije

Začetek del je bil v pomladi 2014, glavnina del zaključena novembra 2019, nekaj detajlov okrasja, tabernaklja in konstrukcijska dela 2020. Kipi, slike in ločljivi deli okrasja so bili v delu na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine republike Slovenije na oddelku za les, vse ostalo z oltarno arhitekturo pa v cerkvi, kjer je bil vsa leta postavljen delovni oder. Prvo leto je denarno podprlo ministrstvo za kulturo, naslednja leta sta se s polovičnim deležem pridružila občina Bohinj in župnija Bohinjska Bistrica. Stroški za dokončanje del so bili v celoti vidni šele leta 2017, po odstranitvi novejših preslikav in s tem tudi možnostjo realne ocene stanja in načina izvedbe del ter s tem predstavitve oltarja. 

Marijin oltar kot kulturno zgodovinski biser kliče k dejavnostim, ki bodo omogočile, da si ga bodo lahko ogledali tudi domači in tuji obiskovalci, ki jih že od daleč pritegne enkratna podoba bitenjške cerkve. Pobuda je bila dana, dogovorjena včeraj po blagoslovu oltarja in upajmo na njeno udejanjenje čimprej.