Začele so se 32. poletne olimpijske igre moderne dobe v Tokiu. Podobno kot številni letošnji dogodki uradno nosijo letnico 2020, saj so lani odpadle zaradi širjenja novega koronavirusa. Papež Frančišek je preteklo nedeljo vsem sodelujočim poslal svoj blagoslov: »V času pandemije so olimpijske igre v Tokiu znamenje upanja, znamenje vesoljnega bratstva v imenu zdravega tekmovalnega duha. Naj Bog blagoslovi organizatorje, športnike in vse, ki pomagajo pri tem velikem prazniku športa.« Letos so olimpijskemu sloganu »Hitreje, višje, močneje« dodali še besedo »skupaj«, ki predstavlja upanje po letu omejevanja stikov. Posebej veliko upanje v igre polaga več kot 11.000 tekmovalcev v številnih disciplinah. Uvrstitev na letošnjo olimpijado ima še večji pomen, ker so lani športniki ostali brez večjih tekmovanj, omejen je bil trening, marsikoga je prizadela tudi bolezen. Toda tudi letos organizacijo močno zaznamuje senca covida 19. Športniki in spremljevalci kljub vsakodnevnim testiranjem predstavljajo potencialno nevarnost za prenos virusa, zato se zunaj tekmovanj ne smejo družiti.

Igre brez navdušenja

Zaradi naraščanja okužb so tik pred začetkom odločili, da na večini prizorišč ne bo gledalcev. Nekateri so do takšne izvedbe olimpijskih iger skeptični. Maja Jošida, kapetan japonske nogometne ekipe, je dejal: »Veliko denarja je šlo za te igre. Zdaj pa jih ljudje ne morejo spremljati v živo. Sprašujemo se, za koga in zakaj sploh so.« Navdušenja, ki običajno spremlja olimpijado v gostujoči državi, ni videti skoraj nikjer. Nasprotno, na Japonskem se vrstijo protesti proti igram, po raziskavi v maju pa je kar 83 % prebivalcev nasprotovalo izvedbi v letošnjem poletju. Neposredni povod je naraščanje okužb, ki ga mnogi povezujejo z igrami. V državo ne prihajajo le športniki, ampak tudi predstavniki mednarodnega olimpijskega komiteja, sodelavci in prostovoljci, ki so nujni za gladek potek največjega športnega dogodka na svetu. Zaradi porasta primerov covida 19 so v nekaterih delih Japonske uvedli izredno stanje, tudi v Tokiu veljajo strogi ukrepi. Javnost je ogorčila tudi izjava predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha, ki je zatrdil, da igre ne predstavljajo nobenega tveganja za prebivalce.

Zaostanek pri cepljenju

Japonski premier Jošihide Suga doživlja kritike glede ukrepanja proti koronavirusu, država pa je tudi v zaostanku s cepljenjem, saj so do sedaj z vsemi odmerki cepili le četrtino prebivalcev. Ker so za cepiva zahtevali dodatno klinično testiranje na Japonskem, se je cepilna kampanja začela šele februarja. Pandemija sicer ni edini razlog za nasprotovanje olimpijskim igram, saj je že ob kandidaturi njihovo izvedbo v Tokiu podpirala manj kot polovica Japoncev, javnost pa so razburili tudi visoki stroški organizacije, saj so se ti od začetka več kot podvojili. Uspešne igre bi morda lahko povrnile naklonjenost ljudi, toda omejitve zaradi širjenja covida 19 so to nalogo praktično onemogočile. Delež okužb v tej državi s 125 milijoni prebivalcev je sicer relativno majhen, kljub temu da ima visok odstotek starejših. To pripisujejo visoki ravni upoštevanja ukrepov in japonski kulturi, ki se izogiba bližnjih telesnih stikov, kot sta objemanje in poljubljanje, pa tudi hitremu in učinkovitemu zaprtju države za tujce.

Okrnjena duhovna oskrba

Olimpijske igre so vrhunec kariere marsikaterega športnika. Vrhunski šport prinaša velike čustvene preobrate, od zmagoslavja do razočaranja. Letos so tekmovalci ostali še brez navzočnosti družine in prijateljev, prisoten je tudi strah pred okužbo, ki lahko uniči olimpijske sanje. Mnogi športniki se zatekajo k duhovni oskrbi, ki pa je tako kot vse ostalo okrnjena. Zaradi krčenja spremljevalnih ekip so duhovni spremljevalci, ki po navadi spremljajo vsaj večje reprezentance, povečini ostali doma in bodo svojo podporo nudili po spletu. Tudi medverski center v olimpijski vasi bo obrede in drugo duhovno oskrbo omogočal le po video povezavi. Odpadel je tudi program, ki so ga za sodelujoče pripravili pri nadškofiji v Tokiu. Nadškof Tarcisio Isao Kikuči je tuje športnike prosil, naj se vzdržijo obiska krajevnih župnij, da ne bi na ta način širili virusa. Svojo izjavo pa je zaključil s simbolom upanja: »V Tokiu se končuje deževno obdobje in prejšnji večer se je na nebu pokazala mavrica.« Za marsikaterega športnika pa tudi gledalca so olimpijske igre kljub vsem težavam simbol upanja, da bo človeštvo tudi po pandemiji stremelo k presežkom v duhu bratstva in zdrave tekmovalnosti.