Na Kulinarfestu so v soboto, 26. novembra, lahko obiskovalci spoznali najznačilnejše jedi slovenskih pokrajin, ki pa jih večinoma ne pripravljamo pogosto ali pa ne poznamo zgodbe o njih. Te je predstavil avtor knjige Abeceda okusov Slovenije, dr. Janez Bogataj. Obiskovalci pa so lahko poskusili jedi od A do Ž in še katero vmes (ajdovo kašo, kranjsko klobaso, žgance). Pripravila jih je Ivica Arvaj iz gostišča Arvaj, ki je kar devetkrat zmagalo na tekmovanju kranjske klobase.

Izbranih 25 značilnih jedi je v knjigi Abeceda okusov Slovenije predstavljenih z zgodbami, fotografijami in recepti. Zajete so vse slovenske gastronomske regije – teh je 24, v katerih je kar 315 značilnih jedi. Bogataj je kot bistvo slovenske kulinarike poudaril, da imamo različne jedi z istim imenom in eno jed z različnimi imeni, kar kaže na bogastvo slovenske kulinarične lokalne in regionalne raznolikosti. Pri tem pa Bogataj ni mislil le na jedi, temveč tudi na živila.

Zaščitene jedi so v knjigi označene s posebnimi znaki. Ob vsaki jedi so njena zgodba, razširjenost, različna poimenovanja, fotografija in recept. Navedene pa so še druge jedi na določeno črko. Knjiga je izšla tudi v angleščini, da bi slovensko kulinariko spoznali tudi tujci, česar se je Bogataj najbolj razveselil, saj meni, da premalo naredimo za promocijo slovenske hrane. Jed je najprej napisana s slovenskim imenom, sledi fonetični zapis, nato pa angleški izraz, je pojasnil Bogataj. Knjigo bi lahko uporabili pri kulinarični diplomaciji, ki je v svetu že dobro razvita, pri nas pa še ne. Poudaril je, da bi ta imela tudi pozitivne ekonomske učinke. Zaželel si je, da bi otroci v šoli ob abecedi spoznavali posamezne jedi, v šolski kuhinji pa bi te jedi kuhali. »Dediščina ni zato, da se nostalgično oziramo k njej, ampak, da se iz nje kaj naučimo, da jo prilagajamo sodobnemu načinu življenja in seveda s tem sooblikujemo našo prepoznavnost,« je dodal.

Knjigo Abeceda okusov Slovenije je oblikoval Edi Berk, uredila pa Manica Ferenc.

VIDEO: