Jezus pravi, da ves čas gleda, kar dela njegov Oče, in sam tako dela. Tudi nas, svoje učence, pogosto vabi, naj gledamo in poslušamo, da bomo videli in slišali ter doumeli (Mt 13;15), kako je Bog Oče navzoč med nami in v nas, kako skrbi za nas in nas ljubi ter želi, da bi mu postali podobni.

Po hrani in pijači nam želi Bog spregovoriti o svoji skrbi za nas, svoji darujoči ljubezni, ki nam omogoča, da lahko živimo in delujemo.

Vedno bolj sem prepričan, da lahko to doumevamo vsak dan, tudi ko jemo in pijemo. Po hrani in pijači nam želi Bog spregovoriti o svoji skrbi za nas, svoji darujoči ljubezni, ki nam omogoča, da lahko živimo in delujemo. Žal se tega pogosto ne zavedamo, ker vidimo samo hrano in pijačo, ne pa tistega, ki je v ozadju.

Ne pomislimo, da smo nespoštljivi do Boga, ko med jedjo in pitjem nismo zavestno z njim, ki nam vse to omogoča. K temu zavedanju me je spodbudilo sobratovo vprašanje: »Kako si lahko tako nevljuden do hrane, da med jedjo bereš časopis?« Tudi izkušnja ignacijanskih duhovnih vaj, kjer sem bil povabljen, da sem v tišini in molku med obedom, mi želi spregovoriti po hrani, da bi lahko gledal in poslušal Boga. Sv. Ignacij Lojolski nas med drugim vabi, da bi zrli navzočnost Božje darujoče ljubezni v vseh stvareh (Duhovne vaje 235–237).

K temu zavedanju me je spodbudilo sobratovo vprašanje: »Kako si lahko tako nevljuden do hrane, da med jedjo bereš časopis?«

Poučite se ob hrani in pijači!

Kristjani smo navajeni, da pred obedom molimo in prosimo, naj Bog blagoslovi hrano. Po obedu pa se mu zanjo zahvalimo. Toda, ali se med samim obedom zavedamo, kako je Bog z nami po hrani in pijači? Še več. Koliko zaznavamo, da smo po njima deležni njegove dejanske Božje ljubezni do nas, njegovega služenja nam, da bi lahko živeli vedno bolj v polnosti?

Hrana in pijača nista samo simbola Božje ljubezni do nas, temveč sta stvarnost, po kateri se nam resnično tukaj in sedaj podarja Bog sam, njegova neizmerna in zastonjska ljubezen do nas. V najglobljem jedru hrane je namreč odtis trinitarične darujoče se ljubezni med Očetom in Sinom v Svetem Duhu, kot poudarja papež Frančišek v Laudato si (238– 240). V vsem je vtisnjena Božja ljubezen, ki se je v polnosti razodela v Jezusovi smrti za nas na križu. Vse je med seboj povezano v tej ljubezni, ki omogoča vsem stvarem, da so pripravljene »umirati sebi«, da bi lahko drugi živeli. V tem je smisel vseh stvari in polnost obstoja. Tako hrana in pijača pri obedu »umirata« za nas, da bi lahko živeli, in razodevata Božjo ljubezen, ki jo v polnosti obhajamo, slavimo in okušamo na zakramentalen način pri vsaki evharistični zahvalni daritvi.

Hrana in pijača nosita v sebi stalni spomin na troedinega Boga in nas želita poučevati o njem kakor lilije na polju in ptice neba

Hrana in pijača nosita v sebi stalni spomin na troedinega Boga in nas želita poučevati o njem kakor lilije na polju in ptice neba (Mt 6,25-34). Evangelist Janez pove, da je vse ustvarjeno po Besedi, Jezusu Kristusu (Jn 1). Zato vse govori o njem in nam ga razodeva, če smo le pripravljeni poslušati in slišati, gledati in videti. Vse nam lahko spregovori o troedinem Bogu, če smo pripravljeni vstopiti v globoko poslušanje in gledanje. Ničesar ni mogoče brez tega. Zato predlagam, da bi si v postnem času večkrat vzeli čas za molitev okušanja Božje ljubezni med obroki.

Molitev pri obedu

Pred obrokom: Pripravim si obrok. Sedem. Se umirim. Poskusim ozavestiti, s kom se bom dejansko srečal ob zauživanju hrane in pijače in kako je v moji želji po njima želja biti s troedinim Bogom.

Naredim znamenje križa in tako izpovem vero v navzočnost troedinega Boga in željo, da bi bil z njim. Prosim Svetega Duha, naj mi pomaga, da bom zaznal njegovo navzočnost pri obedu in za dar ganjenosti nad njegovo ljubeznijo.

Med obrokom: Poskusim biti z vso spoštljivostjo in vsemi čuti povsem pri hrani in pijači. Gledam, kar je pred mano in kaj smem jesti in piti … Prepustim se vonju hrane … dotiku in okušanju v ustih … Dopustim, da se po milosti Svetega Duha v meni zgodi ganjenost nad tem, kako Bog Oče daje tej hrani, da me nahrani in odžeja … (Mt 5,6. 45). Ganjenost nad njegovo skrbjo zame, da bi lahko živel … (Mt 6,25-34). Ganjenost nad njegovim služenjem meni po »umiranju« te hrane in pijače … nad možnostjo, da ju lahko zaužijem in prebavljam, da bom lahko dobil vse, kar potrebujem za življenje in bo moje telo zmožno udejanjati tisto, za kar se bom v svobodi odločil …

Poskusim biti z vso spoštljivostjo in vsemi čuti povsem pri hrani in pijači.

Ostajam v vsem tem dogajanju … povsem s tem, kar uživam, v vsem, kar ob tem čutim, doživljam, mi je dano … Le tako se lahko pri tem obedu zgodi globoko srečanje s troedinim Bogom in okušanje njegove resnične navzočnosti ter nežne in pozorne ljubezni …

Sklep: Ko končam, se zopet ustavim. Z Očetom ali Jezusom delim to, kar se je v meni prebudilo: svojo hvaležnost, izročitev, prošnjo … Zmolim Slava Očetu. Nato še napravim refleksijo. Lahko tudi delim z drugimi, kar mi je bilo dano.

Naj bo letošnji post čas, ko se bomo odpovedali hitenju pri hrani in vsemu, kar nam onemogoča zavedanje, kako velik čudež Božje ljubezni se razodeva po njej. To nam bo pomagalo vstopati v skrivnost darujoče se trinitarične ljubezni, da bi mogli še bolj spoštljivo in z vso hvaležnostjo uživati hrano in pijačo ter v moči Božje besede, ki jo nosita v sebi, postajati človek za druge, biti dar kot ona in služiti v Kristusovem Duhu.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Cerkev danes, 1/2022, reviji za pastoralo in evangelizacijo. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 6,50 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.