Oktet Oremus je v preteklosti že gostoval v Avstraliji in Ameriki, prav tako so že prepevali na srečanju Slovencev v Einsiedelnu v Švici. »Radi pojemo na čast Bogu, Mariji in tudi na čast naši domovini Sloveniji. Blizu so nam domovinske pesmi in z njimi se povežemo z rojaki po svetu in doma. Tako smo želeli srečati tudi naše rojake v Argentini,« je za Družino povedal eden od članov Oremusa, ižanski duhovnik Janez Avsenik, ki smo ga ob tej priložnosti povabili, da z našimi bralci deli vtise s »pevskega romanja« v Argentini.

Ižanski župnik Janez Avsenik se je v Bueonos Airesu med drugim srečal z Ižanci. Med njimi je bil tudi Tone Oblak, ki je avtor oltarja, ki je na spodnji fotografiji. FOTO: Oktet Oremus

Slovenski oltar v cerkvi Maria Auxiliadora Ramos Mejia v Buenos Airesu z reliefom brezjanske Marije, kipoma Cirila in Metoda ter relifefom družine na begu čez Ljubelj. Napis pod oltarjem v prevodu pomeni: domovino izgubili, vero ohranili. FOTO: Oktet Oremus

V katerih mestih ste nastopili in ob katerih priložnostih? Kateri se vam je najbolj vtisnil v spomin? 

Skoraj vsak dan tega potovanja smo imeli kak nastop. Prvi dan smo poromali v osrednje argentinsko Božjo pot v Luhanu. Tam smo zapeli pred oltarjem in že so hoteli, da pojemo vso mašo, ki je temu sledila. Mi smo dali čast Mariji, koncert tam pa bo kdaj drugič. (smeh) Udeležili smo srečanja Slovencev na martinovanju, ob zaključku Slovenske šole, pa na slovenskih pevskih vajah in druženjih v različnih skupnostih. Bili smo tudi posebni gostje na Slovenskem dnevu v Mendozi, kjer so se zbrali Slovenci iz vse Argentine. Tu je maševal predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. Obiskali smo tudi Bariloche in vse skupnosti v Buenos Airesu.

Oktet Oremus sestavlja devet duhovnikov: Andrej Župan (župnik, Radovljica), Sebastjan Likar (župnik, Ljubljana Ježica), Marko Čižman (kaplan, Zavod sv. Stanislava), Janez Avsenik (župnik, Ig in Golo), Gašper Mauko (župnik, Breznica), Matevž Mehle (Katoliška mladina), Bogdan Oražem (župnik, Polhov Gradec), Marjan Lampret (župnik, Trata – Gorenja vas, Leskovica, Stara in Nova Oselica) in Janez Rihtaršič (župnik, Šentjernej).

Kako so vas sprejeli naši rojaki? Katere pesmi so vzbudile največ čustev pri njih?

Kjer pojeta dva Slovenca, je zbor. Zato smo bili sprejeti z navdušenjem. Ko smo zapeli Slovenec sem in Oj, Triglav, moj dom, pa je zapela z nami vsa dvorana in vsa cerkev. Takrat smo bili nagovorjeni predvsem mi sami. Takega ponosa in zavednosti bi si želeli tudi v Sloveniji.

Vas je kaj posebej presenetilo oziroma navdušilo? 

Najbolj sem navdušen nad vzdušjem in toplino argentinskih Slovencev. Pred mnogimi leti sem se večkrat srečal z maturanti, ki so kot RAST prišli na zaključni izlet v Slovenijo. Sedaj sem nekatere med njimi srečal in sem navdušen, da tako lepo prenašajo lepo besedo na svoje otroke. Samo čestitam jim lahko. Navdušili so me tudi mladi folkloristi v narodnih nošah, ki so plesali slovenske plese ob slovenski pesmi Greva na lučke. To je bilo prav ganljivo.

Župnika Janez Avsenik in Marko Čižman z nekdanjima maturantoma (RAST), ki sta pred mnogimi leti obiskala Slovenijo. FOTO: Okter Oremus

Katere razlike med nami in argentinskimi Slovenci so bile v vaših očeh najbolj izrazite?

Vsi smo Slovenci. Razlika je v prehrani, govedini in empanadah, ki jih v Sloveniji skoraj ni v taki argentinski obliki. Bariloche imajo svoj Triglav z goro Tronador. Samo na otočkih na jezerih ni cerkvic, kot je to v Sloveniji. In vsi tudi pojemo: 'Bog našo nam deželo' ali 'Bog živi ves slovenski svet!'

Je bilo tudi kaj prostega časa? Ste si imeli priložnost ogledati kakšne znamenitosti?

Prostega časa ni bilo veliko, saj smo želeli čim več videti in doživeti. Bariloche so naravni park in sredi naselja smo srečali eksotične ptice, lisice in druge živali, ki tam sobivajo z ljudmi. Narava tam je podobna Gorenjski - gore z zasneženimi vrhovi, jezera in pomladansko zelenje, šmarnice, cvetoče lipe, forzicija. Izredno je bilo.

S kakšnimi občutki ste se vrnili v Slovenijo? 

Argentinci so škofa Sajeta prosili še za kakšnega duhovnika. Pomanjkanje duhovnikov je povsod. Zato je škof rekel, naj molijo za duhovne poklice in odprejo svoje družine za duhovni poklic. Trenutno bi naši rojaki potrebovali duhovnike, ki bi z njimi čutili in jim nudili duhovno oporo. Nekdaj so bili duhovniki motor slovenskih skupnosti v kulturnem in verskem življenju. Samo maševanje je skoraj premalo. Potrebovali bi zakonske skupine, kjer bi lahko odrasli rasli v duhovnosti in se tudi tako povezovali med seboj. Če mora duhovnost nekdo iskati v drugih okoljih, lahko odide iz slovenskega okolja. Glede politike pa je tako, da vsi upajo, da se bodo gospodarske razmere v Argentini uredile. Že sedaj so se razmere z novim predsednikom zelo umirile.

Ali Oremus načrtuje kakšno novo gostovanje v tujini pri slovenskih rojakih?

Zdaj smo se komaj vrnili iz Argentine in smo še pod tako močnimi vtisi, da niti še ne razmišljamo, da bi spet kam šli. Najprej se moramo pripraviti na božič. Po novem letu načrtujemo nekaj božičnih koncertov s prepevanjem Močnikove božične zgodbe, ki je posneta na naši zadnji zgoščenki. Se pa vsem priporočamo v molitev, da bomo zdravi, da bomo še dolgo skupaj peli. Potem bomo lahko tudi še kam šli.