Anketarji so prebivalke in prebivalce glavnih mest evropskih držav spraševali po mnenju, ali je po njihovem v mestni upravi njihove metropole prisotna korupcija. Ljubljančanke in Ljubljančani so bili glede tega jasni in nedvoumni: kar tri četrtine, torej bistveno več od evropskega povprečja, jih namreč meni, da je v ljubljanski mestni upravi korupcija prisotna. Sporočilo izsledkov javnomnenjske raziskave je očitno: meščanke in meščani se dobro zavedajo problema, ki ga županu Zoranu Jankoviću že ves čas očitajo tudi mestna opozicija in drugi kritiki.

Učinkovitost nad vse

Pa vendar pride volilna nedelja in okrog desete zvečer rezultati županskih volitev vedno znova pokažejo, da je Janković ponovno pometel s konkurenco že v prvem krogu, in to z dvotretjinsko večino glasov opredeljenih meščank in meščanov. Tudi to sporočilo je jasno in nedvoumno: glavni kriterij Ljubljančank in Ljubljančanov, ko stopijo na volišče, je učinkovitost županskega kandidata. V zakup vzamejo vse, tudi korupcijo v mestni upravi, tudi udarce pod pas, tudi samovoljno odločanje, tudi nagobčnike na opozicijskih ustih.

Obremenilna pričanja

Pa vendar: ali ljubljanski župan še lahko mirno spi? Parlamentarna Preiskovalna komisija (z najdaljšim imenom) o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja, ki jo vodi poslanka opozicijske SDS Anja Bah Žibert, je zelo resno in prizadevno ugriznila v svoje delo in zaslišala nekaj prič, ki so precej obremenile Jankovića in njegove samovoljne metode odločanja. Tako je bila na seji komisije minuli teden med drugim zaslišana tudi Stanka Koren z Direkcije RS za vode.

Okoljski kriminal

Uradnica je bila podpisnica dokumenta za pridobitev vodnega soglasja za sporen kanal C0, pri čemer je – z zatikajočim glasom – priznala, da ni predhodno pregledala niti dokumentacije niti skic glede vodovarstvenih območjih, torej ni preverila prejetega Jankovićevega dokumenta, temveč mu je slepo verjela, odgovornost pa je želela prevaliti na pleča sodelavca, s katerim je pri tem sodelovala. Na isti seji komisije je pričal tudi nekdanji minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek, ki je »ta zlagan projekt« med drugim označil za okoljski kriminal.

Se torej tudi v najlepšem mestu na svetu vendarle premika?

Ustavna pobuda

Jazbinšek je, mimogrede, skupaj z opozicijsko ljubljansko mestno svetnico Jasminko Dedić (Vesna) marca naznanil, da pripravlja ustavno pobudo zaradi opustitve varovanja pravice do pitne vode in dolžnega ravnanja države pri upravljanju vodnih virov. Oba sta že v začetku lanskega novembra vložila tudi kazensko ovadbo zoper več oseb, povezanih z gradnjo kanala, ki sta jo dopolnila, saj želita razsvetliti, »kakšno vlogo so imeli ali imajo zunanji izvajalci in neodvisni strokovnjaki pri izvajanju pritiskov na državne organe, pri izdelavi koruptivnih strokovnih podlag in pravnih mnenj«.

Sodna zmaga

Pred dvema mesecema smo TUKAJ poročali o sodni zmagi lastnikov zemljišč proti županu Jankoviću. Višje sodišče v Ljubljani namreč ni prikimalo Mestni občini Ljubljana (MOL) v tožbi zoper Aleša Mrzela, enega od lastnikov zemljišč, na katerih (je) poteka(la) gradnja spornega povezovalnega kanala C0. Tričlanski senat je tako zavrnil tožbo MOL zoper toženo stranko zaradi plačila odškodnine v višini 26.490,38 evra s pripadki in pri tem uporabljal jasen in nedvoumen jezik brez olepševanja, tudi, denimo, o »vtisu o enostranskem in avtoritarnem reševanju problemov« pri tem projektu.

Prisluhi in krivo pričanje

Konec marca so v javnosti močno odmevali tudi prisluhi, v katere se je prek uslužbenke Mestne občine Ljubljana Špele Mazej (z Oddelka za ravnanje z nepremičninami) ujel tudi župan Janković. Eden od lastnikov zemljišč, Uroš Jernejc, je namreč tvegal kazenski pregon s tem, ko je posnel pogovor z Mazejevo, zvočne posnetke pa je pridobila tudi preiskovalna komisija, pred katero je – glede na prisluhe – uradnica krivo pričala, ko je zatrjevala, da ni nikoli delala po županovih direktivah. Iz posnetkov je razbrati grožnje ter korupcijo in klientelizem na MOL.

Odredba sodišča

Nedavno pa je predsednica parlamentarne komisije razkrila še eno malo sodno zmago. Potem ko minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer komisiji ni želel posredovati pomembnega podatka, kdo je vodil in odločil o spornem postopku, da presoja vplivov na okolje ni potrebna (pod sklep je namreč podpisana le njegova državna sekretarka), se je komisija skladno s pristojnostmi obrnila na sodišče, ki je odredilo, da Kumrovo ministrstvo izroči zahtevane podatke in ji omogoči svoje delo, kar je tudi v interesu javnosti.

Glavni kriterij Ljubljančank in Ljubljančanov, ko stopijo na volišče, je učinkovitost županskega kandidata. V zakup vzamejo vse, tudi korupcijo v mestni upravi, tudi udarce pod pas, tudi samovoljno odločanje, tudi nagobčnike na opozicijskih ustih.

Primčeva prizadevanja

Če seštejemo vse male sodne zmage, pričanja in prisluhe, je jasno: županova vsemogočnost je okrušena. In če se zdi komu trud in vztrajnost opozicijskega mestnega svetnika Aleša Primca, ki vsak mesec uro pred redno sejo Mestnega sveta izpelje veliki shod nezadovoljnih Ljubljančank in Ljubljančanov proti korupciji in za čisto pitno vodo, zaman – očitno ni! Če kdo, lahko najprej mali človek požene kolesje in spodbudi odločevalce, da vsaj malo premislijo, preden slepo verjamejo. Jankovićeva naraščajoča aroganca je le zunanji odsev tega, da se mu dela kepa v grlu.

Stop enotnemu vrtcu

Ljudje smo ovce in nas vodi čredni nagon. Ko se nekdo ustavi na poti, po kateri hodi, se zasuka in nadaljuje v nasprotno smer, torej drugače kot večina, mu hitro sledi eden, dva, trije, cela čreda. Po malih zmagah v boju proti županovi samovolji pri kanalu C0 je tako vsa stroka, lokalna in državna, s pristojnim ministrstvom vred, obrnila hrbet tudi Jankovićevi nameri po združevanju vseh ljubljanskih vrtcev v skupno centralno enoto. Če drugega ne, bo moral župan vsaj stopiti v dialog z vključenimi deležniki. Se torej tudi v najlepšem mestu na svetu vendarle premika?