Društvo sv. Jakoba Kamnik in Frančiškanski samostan sta 17. maja zvečer v frančiškanski dvorani pripravila »srečanje in pogovor o aktualni temi Dar življenja in njegov konec za ta svet«. Tudi, da bi pomagala ljudem, da bodo v juniju našli pravi odgovor na »referendumsko vprašanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja – evtanaziji«. 

Goste okrogle mize o evtanaziji – predstojnika Kliničnega oddelka za hematologijo UKC v Ljubljani prof. dr. Sama Zvera, njegovo sodelavko prof. dr. Ireno Zupan in vodjo Ljubhospica v Ljubljani Tatjano Fink – je pozdravila in predstavila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar. Z njimi se je pred polno dvorano obiskovalcev pogovarjal gvardijan kamniškega frančiškanskega samostana p. Ciril Božič. Pogovoru se je pridružil tudi p. Stanko Rozman, nekdanji jezuitski misijonar v Zambiji in Malaviju, kateremu je življenje rešil vrhunski zdravnik prof. dr. Marko Noč.

Vsi sogovorniki so poudarili vrednost ohranjanja življenja do zadnjega, ne pa njegove nasilne prekinitve, čeprav z načinom t. i. »pomoči iz usmiljenja«. 

Dr. Zver je dejal, da je najlepše, če lahko bolnik umre doma v krogu najdražjih, da je treba hudo bolne pripraviti na smrt, jim povedati, kaj jih čaka, ne pa to skrivati ali celo lagati, predvsem pa na dolžnost zdravnikov, da rešujejo življenja.

Dr. Zupanova je povedala, da si na hematološkem oddelku UKC prizadevajo »za celostno oskrbo bolnikov«, da je vedno več zdravil, ki jim pomagajo, da dlje živijo, in da je doslej še noben bolnik ni prosil, naj mu pomaga umreti. 

Tatjana Fink je rekla, da je čas umiranja bolnika »lahko zelo bogat čas zanj, za njegove svojce in tiste, ki so ob njem. Zaradi tega je treba verjeti v vrednost življenja do zadnjega trenutka.« 

Ključno besedo je povedala mati, ki je izgubila sina: »Vera mi je dala moč, da sem to prestala.« 

In pa dr. Samo Zver: »Delajmo, kar znamo! Rešujmo življenja!«