Predavanjem je sledil pogovor s predavatelji.

V Poljanah nad Škofjo Loko je v torek, 23. oktobra, Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar pripravilo okroglo mizo o Alešu Ušeničniku.

Na okrogli mizi z naslovom Družbeno-politični vpliv Aleša Ušeničnika v obdobju 1919–1945 je najprej spregovoril Janez Juhant o Ušeničnikovem odnosu do predvojne katoliške levice, Janeza E. Kreka in Andreja Gosarja. Ugotovil je, da sta kljub nekaterim različnim pogledom Gosar in Ušeničnik sodelovala, od Cerkve pa so se oddaljili tisti kristjani, ki so začeli sodelovati s komunisti, še posebej v času druge svetovne vojne in komunistične revolucije.

Njegova vloga je bila določati pravo smer

Egon Pelikan je orisal vlogo Aleša Ušeničnika v kontekstu slovenskega političnega katolicizma med dvema vojnama. Dejal je, da je Ušeničnik, kot najpomembnejši ideolog in mislec, usmerjal družbeno misel znotraj katoliškega tabora na Slovenskem od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Njegova avtoriteta je bila tako velika, da se mu je znotraj katoliškega tabora upal malokdo oporekati.

Njegova vloga je bila utemeljevati, razsojati, interpretirati in določati pravo smer. To je počel z uporabo in komparacijo evropskih katoliških mislecev, analizo evropskega katoliškega tiska in drugih ideologov katoliških gibanj ter z interpretacijo navodil iz Rima oziroma prevodi in razlago papeških okrožnic.

»Če zmaga komunizem, bo zmagal z vso silo ...«

Tamara Griesser Pečar je osvetlila odnos Aleša Ušeničnika do komunizma in komunistične revolucije. Med drugim je izpostavila Ušeničnikove besede iz leta 1941: »Za sociologa je najbolj gotovo to, da se bodo morali narodi odločiti glede komunizma. Naj zmaga kdor koli, komunizem je tako silen svetovni pojav, da ni mogoče mimo njega. Ali si zanj ali si proti njemu ... Če zmaga komunizem, bo zmagal z vso silo ...«

Dejala je, da je Ušeničnik glede komunizma delil mnenje uradne katoliške Cerkve, torej papeža Pija XI. in slovenskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Cerkev je odklanjala komunizem iz verskih razlogov – zaradi njegove ateistične usmerjenosti in ker je bil njegov glavni cilj nasilni prevrat družbenega sistema, ki bi naj podrl temelje krščanske kulture. Še preden je izšla okrožnica Quadragesimo anno, je Ušeničnik leta 1930 označil »boljševiški komunizem« kot »delavsko vero za ta svet«, torej za vero brez Boga.

Leta 1937 je prevedel okrožnico Divini Redemptoris – kot leta 1940 Quadragesimo anno –, prevodu je dodal obsežen komentar in pripombe, pri tem pa je posebno podčrtal papeževo obsodbo, da je komunizem nekaj bistveno slabega in da z njim ne more nihče sodelovati, za kogar je krščanska kultura važna.

Osvobodilno fronto je odklanjal zaradi komunističnega vodstva

Dejala je tudi, da se Ušeničnik med vojno ni izpostavljal pod svojim imenom. Napisal je sicer vrsto načelnih člankov proti komunizmu, podpisal pa jih je s psevdonimom Primož Ločnik oz. L-j., in v Slovencu z malo črko »d«, pri tem je obsojal komunizem načelno in se ni spuščal toliko v aktualna dogajanja po okupaciji aprila 1941 na Slovenskem.

Poglabljal se je v korenine zla komunizma in revolucije in prikazoval njihove posledice. Samo v treh prispevkih, pod vtisom komunističnih umorov miselnih nasprotnikov, je bil nekoliko konkretnejši in se je dotikal aktualne problematike.

Leta 1941 se je v članku Osvobodilna fronta postavil proti tistim, ki so poskušali zvabiti duhovnike v OF ter jih sprijazniti z boljševiki in njihovimi metodami, z znanstvenim videzom in zapeljivimi besedami je Osvobodilno fronto odklanjal zaradi komunističnega vodstva.

Leta 1942 je opozoril, da je v partizanstvu zavladal komunizem

V članku H komu naj gremo je leta 1942 omenjal konkretno, da je v partizanstvu zavladal komunizem. Zato je bil ljubljanski škof Rožman prisiljen opozoriti vernike na papeževe izjave o komunizmu. Kako je zadel žalostno resnico, so odkrivali strašni partizanski zločini, umori mnogih mladih mož, žena in duhovnikov. Zato bo moral narod zaklicati glasen j'accuse!

Končno je reagiral v članku pod naslovom Naivneži na umor prejšnjega bana Marka Natlačena in profesorja na Teološki fakulteti Lamberta Ehrlicha pol leta prej. Oba je umoril isti morilec, član VOS-a Franc Stadler - Pepe, poznejši narodni heroj.

Prebrali so tudi poglobljeno razmišljanje Igorja Grdine o Alešu Ušeničniku kot tradicionalistu ali inovatorju.

Foto: I. Ž.