24. decembra 1922 je bilo v samostanu v San Giovanni Rotondu hladno, zato so kapucini v zakristijo prinesli žerjavnico. Pri njej so se grele tri ženske, ki so čakale na polnočnico, ki naj bi jo obhajal pater Pij. Med njimi je bila Lucia Iadanza, njegova duhovna spremljanka. »Molili smo rožni venec. P. Pij je bil med nami,« pripoveduje. »Nenadoma ga je obdal sijaj, v njegovem naročju pa se je pojavil dojenček Jezus. Patrov obraz je bil spremenjen, njegove oči so gledale to svetlo podobo, ki jo je imel v rokah, na ustih pa se je zarisal presenečen nasmeh.« Lucii, ki je bila osupla nad dogodkom, je naročil, naj nikomur ne govori o tem, kar je videla.

Kot bi se rojevalo novo življenje

Ljubezen sv. Pija iz Pietrelcine (1887–1968) do Deteta Jezusa se je kazala že od otroštva: izdeloval je figurice za jaslice in bil nasploh zelo navezan na božične praznike. »Ko se je začenjala devetdnevnica k Detetu Jezusu,« je pozneje opisal, »sem se počutil, kot bi se...