Moči so združili Laibach, Silence (Boris Benko in Primož Hladnik), Severa Gjurin, Tomi Meglič, citrarka Irena Anžič, tolkalka Petra Vidmar, Zbor Slovenske filharmonije in Pihalno-trobilna sekcija Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in poskrbeli za osemminutno priredbo, ki je v hipu preplavila družbena omrežja in navdušila javnost. Malokdo pa ve, da sta za pesem Oj, Triglav, moj dom zaslužna duhovnika.

Pod psevdonimom Slavin

Vse do slovenske osamosvojitve ni bilo jasno, kdo je napisal priljubljeno domoljubno pesem, nesojeno himno slovenskih planincev. Pod njo se je namreč tako v 10. številki rokopisnega glasila mariborskih bogoslovcev Lipica (letnik 1893/94), kjer je bila leta 1894 objavljena prvič, kot tudi v objavi v dijaškem listu Danica (1895) avtor podpisal s psevdonimom Slavin.

Avtor besedila župnik Matija Zemljič

Kot so raziskali na spletnem portalu Bakos, sta šele v Slovenskem biografskem leksikonu letnika 1991 dr. Marijan Smolik in Jože Munda dokazala, da je avtor pesmi Oj Triglav, moj dom, kako si krasan nekdanji radgonski župnik Matija Zemljič (1873 – 1934), sicer sin revnih viničarskih staršev. Letošnjega 25. januarja je minilo 150 let od njegovega rojstva.

Uglasbil jo je dovški župnik Jakob Aljaž

Matija Zemljič, ki je bil sicer tudi pesnik in prevajalec, se je, kot še poroča portal Bakos, pri pisanju deloma naslonil na besedilo nemške domoljubne pesmi O Schwarzwald, o heimat, wie bist du so schön! Zemljičevo pesem je že kmalu, leta 1895, v dijaškem listu Zora, št. 53 odkril in jo tudi uglasbil dovški župnik Jakob Aljaž, ki prav tako ni vedel, kdo sploh je skrivnostni Slavin.

Prvič izvedena ob odprtju Aljaževega stolpa

Pesem so kmalu nato, 22. avgusta 1895, prvič izvedli ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa na Triglavu v originalni zasedbi, v kateri so bili poleg Jakoba Aljaža še pevovodja Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar – Požganc in Tomaž Košir – Koblar. Dovški župnik in uveljavljeni skladatelj jo je leta 1900 objavil v svoji Slovenski pesmarici II, danes pa je ponarodela.

Najbolj znana je izvedba Slovenskega okteta

In seveda izjemno priljubljena med planinci in širše, slišati jo je v različnih izvedbah, med drugim denimo na videokaseti Okteta Simon Gregorčič Od Triglava do morja iz leta 1994, pa v izvedbah Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, Gorenjskega okteta, Okteta Planika, najbolj znana pa ostaja izvedba Slovenskega okteta z zgoščenke Domovini (1990/91).