Predvidena je tudi rušitev spomeniško varovane nekdanje upravne stavbe, v kateri zdaj deluje Čajnica Primula.

Med drevesi, ki jim grozi uničenje, je tudi izredno redek genotip metasekvoje, eden prvih, ki so prispeli v Evropo po letu 1945, ko je bila rastlina prvič odkrita. FOTO: Jože Bavcon 

Čeprav Botanični vrt na državni ravni varujeta dva odloka, nobena od obljubljenih kompenzacij po prvem delnem uničenju Botaničnega vrta leta 1974 ni bila uresničena in so obljube, načrti in začeta dela v zadnjih letih dokončno propadli.

Fotografija iz leta 1897 prikazuje nekdanjo upravno stavbo leta 1810 ustanovljenega Botaničnega vrta, v kateri zdaj deluje Čajnica Primula. FOTO: Jože Bavcon

Ko je leta 1974 železnica prvič zarezala v Botanični vrt, je bila za njegovo širitev določena nova lokacija pod Rožnikom, nasproti živalskega vrta. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo tam zgrajeno Biološko središče in res lep vhodni objekt za botanični vrt, ki pa ni bil nikoli dokončan. Zaradi pomanjkanja prostorov v osnovni stavbi so te prostore namreč »začasno« dali na razpolago Nacionalnemu inštitutu za biologijo (NIB).

Nasad češenj, protokolarno darilo Japonske države Republiki Sloveniji, ter vhodni objekt za načrtovani nadomestni del botaničnega vrta pod Rožnikom, ki je bil leta 2021 preprosto porušen; fotografije prikazujejo stanje prej in potem. FOTO: Jože Bavcon 

Leta 2000 smo tam posadili japonske češnje, darilo države Japonske Sloveniji, leta 2004 pa z lastnimi sredstvi dokončali nedokončani rastlinjak. V vmesnem obdobju so bili ti prostori brez naše vednosti dodeljeni Nacionalnemu inštitutu za biologijo (NIB). V času pandemije Covida-19 so vse tam stoječe objekte preprosto porušili. Za ponazoritev naj povemo, da so bili porušeni objekti, ki niti polovično še niso bili amortizirani, vsaj enake, če ne celo večje vrednosti kakor sporna nova stavba sodne palače. Cenitve žal niso dočakali, saj so jih porušili – obstajajo le še njihove fotografije, načrti in zemljiško knjižni izpis. O tem nihče ni poročal oziroma je bilo poročanje o tem popoln tabu. Isto se dogaja tudi tokrat. Skrajni čas je, da javnost končno izve za vse te dogodke in načrte.

Načrt Botaničnega vrta, kakor si ga je leta 1885 zamislil botanik Wilhelm Voss (1849–1895). FOTO: Wikipedia 

Leta 2021 smo prejeli prvi dopis z izrisano traso drugega tira, ki znova posega v Botanični vrt. Zatem se je vse odvijalo bliskovito, načrte pa prikrivalo javnosti. Na naše poziv nobena vlada, ne prejšnja ne zdajšnja, ne direkcija za infrastrukturo, pristojna za načrtovanje, niso odgovorili. Ko so geodetske službe po naročilu investitorja konec marca letos prišle izvajat meritve, smo poslikali zemljevid, ki jasno kaže, kolikšen del Botaničnega vrta naj bi uničila načrtovana širitev železnice.

Orto foto posnetek Botaničnega vrta z vrisanim načrtovanim posegom železnice v nenadomestljivi najstarejši del Botaničnega vrta. FOTO: Zajem zaslona 

Prosimo vas za pomoč in vas pozivamo: po svoji moči podprite Botanični vrt in podpišite peticijo za ohranitev Botaničnega vrta. Vrt želimo ohraniti vsaj v sedanjem obsegu, zato zahtevamo drugačne rešitve. Poleg tega je treba na novi lokaciji pod Rožnikom izpolniti vse dane zaveze iz leta 1974, na vrtu znova zgraditi vse, kar je bilo v njem porušeno, ter tam urediti 37 hektarov vrta.