Zaradi strahovitih težav, ki jih je leta 2015 povzročila begunska kriza na Balkanu, je tedanja vlada Mira Cerarja ocenila, da ilegalnih migracij ne more nadzorovati drugače kot s postavitvijo "tehničnih ovir" za preprečevanje nezakonitih prehodov meje. V ta namen je bilo ob meji s Hrvaško postavljenih okoli 51 kilometrov žične in 143 kilometrov panelne ograje.

Po sedmih letih njenega obstoja je trenutna vlada naposled ocenila, da je čas za njeno slovo in da lahko varnostno situacijo na naši južni meji rešuje na drugačne načine.

Da gre za resno spremembo v slovenski varnostni politiki je pričalo tudi to, da sta se odstranjevanja prvih metrov rezilne žice udeležila tudi ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in vršilec dolžnosti direktorja slovenske policije Boštjan Lindav.

Počasno slovo

Sprva naj bi slovenska vojska vsak dan odstranila približno od približno 150 do 200 metrov ograje iz rezilne žice. Kasneje pa naj bi bil izdan še javni razpis za odstranitev panelne ograje, za kar naj bi poskrbel izbrani izvajalec. Ob takem tempu se bo ograja torej odstranjevala vsaj celotno letošnje leto. In kaj je bil razlog, da se je politika odločila, da ograje ne potrebujejo več?

Kot je pojasnila notranja ministrica Tatjana Bobnar, so časi, ko se je postavljala rezilna žica, povsem drugačni kot danes. Takrat je mejo dnevno lahko prečkalo tudi po 12.000 ljudi na dan, danes pa je to število mnogo mnogo manjše:

“Migracije niso in ne bodo izginile, vendar pa je ta rezilna žica popolnoma nesorazmeren ukrep. Čas je pokazal, da nobena ograja ne more preprečiti migracij. Povzročila pa je marsikatero tragedijo, ko so se ji ljudje izogibali in umikali in pri tem umirali v in ob reki Kolpi,” je ob tem poudarila ministrica in dodala, da bodo slovenski mejni organi še naprej aktivno sodelovali s kolegi v sosednjih državah.

Mešani občutki prebivalcev, kritika nevladnikov

Postavitev varnostne ograje je v minulih letih močno olajšala delo našim policistom in vojakom, ki so nadzirali našo južno mejo, saj je ilegalne prehode preusmerjala na območja, ki so jih ti bistveno lažje nadzorovali. Obenem pa je povzročila tudi precej jeze med okoliškimi prebivalci, saj je na nekaterih mestih močno otežila dostop do reke Kolpe in drugih obmejnih parcel. Pojavljali pa so se tudi očitki nevladnih organizacij, da je ograja kriva za utopitve v Kolpi.

Spet drugi prebivalci pa so bili z ograjo zadovoljni in si tudi sedaj ne želijo njenega slovesa, saj je preprečevala, da bi se migranti ponoči potikali po obmejnih vaseh.

Policija se bo prilagajala situaciji

Odstranitev žične ograje je med drugimi pospremil tudi v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Ta je novinarjem povedal, da tako postavitev kot odstranitev ograje ob meji s Hrvaško ni bila odločitev policije. Se bo pa policija tej odločitvi prilagajala in prebivalcem še naprej zagotavljala visoko stopnjo varnosti: "Nikomur se ni treba bati za varnost, policija jo zagotavlja v zelo veliki meri," je tako poudaril Lindav.

Odstranjevanje ograje na meji so med drugim pospremili tudi očitki opozicije, da v zvezi z odstranitvijo ograje ni bila pripravljena ustrezna varnostna ocena. Slednje je Bobnarjeva zanikala in poudarila, da vedo "kako se giblje migracijski tok". Ob tem je potrdila, da se število migracij v zadnjem obdobju res povečuje "vendar policija prilagaja svoj način dela in zagotavlja varnost". To naj bi policija zagotavljala tudi s pomočjo policij sosednih držav, več o tem pa bo znanega po napovedanih bilateralnih srečanjih.

Kot je bil danes razumeti ministrico, bo odstranjevanje ograje počasno tudi zato, da bodo lahko pristojni sproti ocenjevali situacijo. Kar pa najverjetneje pomeni tudi, da bi se lahko ob znatnem poslabšanju trendov njeno podiranje tudi zaustavilo oziroma odmaknilo v naslednje časovno obdobje.