Zakonski predlog o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva je Vlada v petek poslala v Državni zbor, v 45. členu pa ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica nesreč ali izrednih dogodkov, tudi nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrejanja začasnih ukrepov, med katerimi so nekateri zelo razburili javnost in stroko.

Začasna premestitev zdravstvenega delavca

Med njimi so namreč začasna premestitev zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu ali sklepanja podjemnih pogodb ali izrabe letnega dopusta ali stavke. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je podčrtala, da so ti ukrepi predvideni le v izrednih razmerah, denimo ob poplavah, žledu, epidemiji, po njenem torej ne gre za sistemski ukrep reševanja v zdravstvu.

Kaj pravi ministrica?

»Odzivov je veliko, člen se očitno lahko interpretira na več načinov in je morda zapisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in člen ustrezno zapisati, da bo dvoumje izginilo in bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep,« je – kot je poročala STA – izpostavila ministrica in napovedala, da bodo pomisleke glede spornega člena ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

Brez socialnega dialoga

Na očitke, da zakon ni bil sprejet v socialnem dialogu, je odvrnila, da je predviden za obravnavo po nujnem postopku, zato javna razprava ni potrebna, so pa zakonski predlog vseeno poslali v javno razpravo in prejeli nekatere komentarje, ki so jih upoštevali. Po ministričinem mnenju so interventni zakon sicer pripravili zaradi skorajšnjega preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek s 1. januarjem 2024, zakonski predlog tako vključuje tehnične rešitve za vpeljavo obveznega zdravstvenega prispevka.

Nižanje osnove za dohodnino

Je pa prvotni osnutek zakona predvideval ureditev, po kateri obvezni zdravstveni prispevek ne bi nižal osnove za dohodnino, v Državni zbor poslan predlog zakona pa tega ne predvideva in bo ostala veljavna ureditev, ki jo uvaja poleti sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino.

Drugi ukrepi v zakonskem predlogu

Zakonski predlog sicer vsebuje še vrsto drugih ukrepov, uvaja denimo možnost izrednega razpisa zdravniških specializacij, podaljšuje finančne stimulacije za izbiro specializacije iz družinske medicine, v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključuje vse zdravnike v javni mreži zdravstva, vključno s koncesionarji, omejuje pravni promet s koncesijami, podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenščine za nekatere poklice v zdravstvu in uvaja ukrepe lažjega zaposlovanja tujcev.

Namišljena vzporednica s šolstvom

Predlog interventnega zakona je v javnosti in stroki naletel na izjemen (zlasti kritičen) odmev. Družinski zdravnik Rok Ravnikar, ki je nedavno izstopil iz Strateškega sveta za zdravstvo, je na družbenem omrežju potegnil zanimivo (namišljeno) vzporednico: »Vlada pripravlja interventni zakon za področje šolstva, v katerem bodo zaradi pomanjkanja učiteljev uvedli povečanje razredov na 60 učencev, obvezne premestitve učiteljev med šolami, prepoved izrabe letnega dopusta in obvezno vključevanje vseh s končanim pedagoškim faksom v šole.«

Najboljši način, kako odvrniti mlade

Strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Simon Podnar: »Vsem je jasno, kako bi morali organizirati slovensko zdravstvo – imamo dobre zglede v tujini! Ampak v svoji ideološki zaplankanosti naša politika tega noče. Namesto tega nam ponuja novodobno sužnjelastništvo zdravstvenih delavcev. Do njihove smrti! Pa ni glavni problem to, da bomo sedanji zdravstveni delavci postali last države. Še večji problem je, da je to najboljši način, kako mlade odvrniti od kariere v zdravstvu. Ti brezumni ukrepi žagajo vejo, na kateri sedimo!«

Vsak dan bliže Sovjetski zvezi

Specialist infektologije iz Splošne bolnišnice Celje Federico V. Potočnik: »Ne, gospa ministrica, nismo narobe razumeli. Ta vlada je poskusila podtakniti prisilno delo – točno to, kar kolesarji in Keber ves čas poskušajo. Zdaj, ko so vas zasačili, pa je 'nesporazum'. Ne, ni! Vsak teden smo en korak bližje Sovjetski zvezi.« Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič na 24ur zvečer: »Ministrica je hudo zašla s kakršne koli poti, ki bi reševala zdravstvo.«

Odziv Fidesa

Odzval se je tudi Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides), ki poudarja, da je vlada s predlogom interventnega zakona priznala kritičnost razmer v slovenskem javnem zdravstvu, saj iz zakonskega predloga izhaja, da so razmere enako kritične kot v primeru epidemije, poplave ali druge naravne nesreče. Če so razmere v zdravstvu izredne, je treba tudi plače v zdravstvu reševati izredno, svarijo v Fidesu.

Izredne razmere se ne rešujejo s prisilo

»Ministrica za zdravje ima na mizi dva sporazuma, podpisana z namenom, da se negativni trend v javnem zdravstvu obrne in se takšna katastrofa prepreči. Zavlačevanje z njuno realizacijo in kršitev dogovorjenih časovnic sta pokazala svoje. Odhajanje strokovnih kadrov iz javnega zdravstva se nadaljuje in je zdaj dobilo dimenzije izrednih razmer, ki pa se ne rešujejo s prisilo in nesistemskimi parcialnimi rešitvami,« svarijo v sindikatu.

Predlog zakona kot žalitev

Panemija covida je po njihovem jasno pokazala spontano angažiranost, požrtvovalnost, odgovornost zdravnikov, zobozdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, čeprav interventnega zakona s takšno vsebino takrat sploh ni bilo, zato zdravniki takšen predlog zakona razumejo kot žalitev. Fides zato zahteva urgenten sestanek z ministrico, na katerem bodo tudi urgentno dogovorili realizacijo obeh sporazumov in umik spornih določb interventnega zakona.

Odziv Mladih zdravnikov

»Konflikt je eskaliral že s predlogom zakona. Fides bo pri stopnjevanju sindikalnih aktivnosti sledil ogorčenju in jezi, ki ju je predlog zakona sprožil med zdravniki,« je še zapisano v Fidesovem sporočilu. Da je zakon med zdravniki povzročil veliko razburjenja, opozarjajo tudi Mladi zdravniki Slovenije, ki pa – ker želijo iskreno prispevati k izboljšanju razmer v slovenskem zdravstvu – še vztrajajo na svojih delovnih mestih in se dnevno trudijo za dobrobit pacientov in izboljšanje delovnih razmer.

Polno ukrepov, ki v interventni zakon ne sodijo

Po mnenju Mladih zdravnikov je zakonski predlog poln ukrepov, ki v interventni zakon, ki se ga sprejema brez javne razprave, ne sodijo, najbolj problematični pa so 8., 45., 49. in 57. člen predloga, ki opredeljujejo izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih za vse zdravstvene delavce in izvajanje dežurne (urgentne) službe za vse zdravnike.

Posebni pogoji kar takoj?

»Minister lahko razglasi posebne pogoje v zdravstveni dejavnosti in (brez privolitve!) zdravstvenega delavca premesti na katero koli delovišče v radiju 70 km, ta ukrep pa lahko na 3 mesece podaljšuje neomejeno dolgo. Po 45. členu lahko posebne pogoje minister razglasi tudi, če pride nenadno do pomanjkanja zdravstvenih delavcev. Ker vseh zdravstvenih delavcev trenutno močno primanjkuje, nas močno skrbi, da bo ministrica posebne pogoje razglasila kar takoj,« so zaskrbljeni Mladi zdravniki.

Sužnji države

Torej jih bo, opozarjajo, lahko minister premeščal v nedogled in pošiljal, kamor koli bo želel. Ker pritožba ne zadrži premestitve delavca, so zdravniki nemočni. Pravniki menijo, da je takšno stanje neustavno, sami pa lahko – tako Mladi zdravniki – postanejo sužnji države. Zato bi bilo to zanje in za paciente katastrofalno. Že tako na domala vseh deloviščih v zdravstvu primanjkuje delavcev, v primeru prestavljanja delavcev pa bi ponekod morda izboljšali stanje, a ga zato poslabšali drugje.

Je to smiselno ali pravično do delavcev in pacientov?

»Je to smiselno ali pravično do delavcev in pacientov? Menimo, da ne. Obenem smo zdravstveni delavci izučeni in prilagojeni za delovno mesto, ki ga opravljamo. Če nas premestite drugam, ne bomo delali optimalno. Je tak ukrep pravilen? Menimo, da to ni dobro ne za zdravstvene delavce ne za paciente,« podčrtajo Mladi zdravniki in dodajajo, da obravnavani členi govorijo tudi o možnosti razglasitve posebnih pogojev v zdravstvu v primeru naravnih nesreč, izrednih stanj.

Zdravstveni delavci niso težava

Za takšne primere, nadaljujejo, že obstajajo načrti odzivanja zdravstvene službe, lep primer sodelovanja zdravstvenih delavcev je bila epidemija covida, ko so šli zdravstveni delavci delat kamor koli, brez vprašanj; tedaj se nekaj časa tudi ni vedelo, ali bodo specializanti sploh dobili plačo, pa so vseeno vsak dan brez vprašanj prišli na delo, kar je po njihovem jasen znak, da zdravstveni delavci niso težava in da ni potrebe po bolj prisilnih ukrepih v zares nepredvidenih izrednih okoliščinah.

Patologi, dermatologi, okulisti ... v NMP

»Na izredne razmere, ki so posledica odhajanja zdravstvenih delavcev iz javnih zavodov, pa opozarjamo že leta. 'Nacionalizacija' zdravstvenih delavcev, celo upokojenih in tistih izven javne zdravstvene mreže, prinaša totalitarno državo. Danes za zdravstvene delavce, kdo bo naslednji?« so jasni Mladi zdravniki, ki opozarjajo še na ohlapno dikcijo 8. člena, češ da so vsi zdravniki v javni mreži dolžni delati v dežurni službi, kar je možno razumeti, da se bodo morali tudi patologi, dermatologi, okulisti … vključevati v Službo nujne medicinske pomoči.

Zakon zdravnikov ne odvezuje kazenske odgovornosti

»Kako lahko od specialista patologije zahtevate, da bo poskrbel za pacienta v kardiogenem šoku? Za povrh zakon ne predvideva predhodnih izobraževanj za zdravnike, ki doslej niso opravljali urgentne službe, in jih ne odvezuje kazenske odgovornosti v primeru strokovnih napak. Si predstavljate, da bo kolega, ki je odličen specialist družinske medicine in doslej ni opravljal dežurne službe, naenkrat moral na terenu oskrbeti politravmatiziranega ponesrečenca? Če ima o tem že kaj teoretičnega znanja, pa zagotovo nima praktičnega. Bi mu zaupali, da vas oskrbi?« se sprašujejo Mladi zdravniki.

Poziv k ustavitvi sprejema zakona

Zdravstveni sistem je zaradi staranja prebivalstva, napredka medicine in slabega preteklega vodenja resorja zelo oslabljen in krhek in že manjši nepremišljen poseg vanj ga lahko zamaje ali zruši; izpostavljeni členi pa lahko povzročijo veliko škode zdravstvenim delavcem in pacientom, zato Mladi zdravniki, ki so že večkrat objavili predloge za izboljšanje slovenskega zdravstvenega sistema, pozivajo ministrico in poslance, naj ustavijo sprejem spornega zakona in v njegovo pripravo vključijo vse deležnike, ki naj imajo dovolj časa za podajanje pripomb.

Odziv Zdravniške zbornice Slovenije

Odzvali so se tudi v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) in izpostavili, da 45. člen predloga zakona ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali izrednega dogodka, denimo nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru dovoljuje odrediti enega ali več začasnih ukrepov, med njimi tudi začasno premestitev zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali sklepanja podjemnih pogodb ali izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.

Sporno trajanje ukrepa

Kot poudarjajo v ZZS, možnost izrekanja ukrepov tako ni več vezana na zunanje, neobvladljive dogodke, temveč na običajno stanje v zdravstvu (pomanjkanje kapacitet), na kar zdravstveni delavci opozarjajo že dolgo. Sporno se jim zdi tudi trajanje ukrepa, saj ga lahko vlada podaljšuje v nedogled, delavce pa lahko premešča po deloviščih v državi brez njihovega soglasja do 70 km daleč na podlagi pisnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dovoljena.

Odgovornost nosijo pristojni za organizacijo zdravstva

»Prisilno delo je prepovedano z ustavo, z njim je tudi sicer nemogoče rešiti sistemske težave, ki so se kopičile skozi desetletja. Odgovornost za današnje stanje nosijo pristojni za organizacijo zdravstva in ne zdravstveni delavci, na plečih katerih se iščejo vedno nove rešitve za nujno in hkrati dolgo zamujeno ukrepanje. Prepričani smo, da bi potrebovali zagotovila ali tako napisan zakon, da bi bilo jasno, da se člen lahko uporablja v res izrednih razmerah, 'ki pa takrat veljajo za vse državljane, ne le za eno poklicno skupino,« pojasnjujejo v ZZS.

Delovnopravna oblika ni pomembna

Hkrati opozarjajo, da je nesorazmeren tudi člen, ki onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Predsednica zbornice Bojana Beović trdi, da bi bilo treba zagotoviti, da bi ob preoblikovanju tudi d. o. o. opravljal zdravniško službo oziroma bi moral biti izvajalec zdravnik. »Sama delovnopravna oblika ni pomembna. Če ni pomembna za druge poklice, ne vem, zakaj bi morala biti za zdravnike,« se sprašuje.

Pomanjkanje usklajevanja z vsemi deležniki

Beovićeva opozarja tudi, da doslej ni bistvenega vpliva nagrajevanja, ki ga na primarni ravni tudi določa zakonski predlog, zato bo treba vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, torej tudi plače, administracijo in obremenjenost ambulant z drugim delom. O pomanjkanju usklajevanja interventnega zakona z vsemi deležniki pa je dodala, da radi vidijo, da se o stvareh pogovorijo in dajo pripombe, da pa je ministrstvo za zdravje v trenutni sestavi zelo dostopno za take pripombe.