Raziskovalci Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) so v italijanskem Ogleju odkrili doslej neznano zgodnjekrščansko baziliko, poroča avstrijski Kathpress. Mogočna stavba je bila verjetno zgrajena v času cesarja Justinijana I. v prvi polovici 6. stoletja. Po besedah arheologov je to prva na novo odkrita velika stavba v zadnjih desetletjih v že tako intenzivno raziskanem mestu. Oglej je bil nekoč metropola rimskega imperija in cerkveno središče s svojim patriarhom vse do srednjega veka. Tloris bazilike in prepoznavna arhitektura kažeta presenetljive vzporednice z Vzhodnim rimskim cesarstvom, zato je po besedah avstrijskega arheologa Stefana Groha »odkritje še posebej vznemirljivo«.

Oglej slovi po baziliki z največjim ohranjenim zgodnjekrščanskim mozaikom v zahodnem svetu. Poleg bazilike iz 4. stoletja, ki je stala v središču poznoantičnega mesta, so bile ob prometnicah tudi manjše cerkve. Kraj, kjer so raziskovalci arheološkega inštituta pri Avstrijski akademiji znanosti zdaj naleteli na naključno odkritje, leži zahodno od današnjega Ogleja ob cesti Via Annia, ki je bila v tistem času glavna cesta in trgovska pot v Rim. »Tu je bila očitno zgrajena zelo velika cerkev z bizantinskim tlorisom,« je za avstrijske medije pojasnil Groh.

Ne zgolj verski spomenik

Geofizikalne meritve in vrtine so omogočile identifikacijo bazilike. Prvotno je bila postavljena v 4. stoletju kot preprosta cerkvena stavba, v prvi polovici 6. stoletja pa so jo pod cesarjem Justinijanom verjetno razširili v triladijsko baziliko s prečnimi ladjami in tremi apsidami. Takšne cerkvene stavbe, tako Groh, je danes mogoče najti v Vzhodnem rimskem cesarstvu od Egipta do Bližnjega vzhoda, med drugim v Betlehemu, na likijski obali v jugozahodni Turčiji in na Balkanu v Durresu, današnji Albaniji, vse do zgornjega Jadrana.

Arhitekturna usmerjenost proti jugovzhodu v smeri Carigrada in Jeruzalema kaže na Justinijanovo vnovično osvojitev območja zgornje Italije. »Ta stavba ni le verski spomenik, temveč znamenje moči in kulturne integracije na tem področju,« pravi arheolog. Najdba kaže na širši bizantinski gradbeni program.

Izkopati bi morali manjše območje, da bi preverili dosedanje ugotovitve in predvsem rekonstruirali kronološki razvoj te ogromne cerkvene stavbe.

Zbiranje podatkov se nadaljuje

Raziskava, ki je bila opravljena v sodelovanju s pristojnim italijanskim organom za kulturno dediščino »Soprintendenza«, omogoča vpogled v zgodovinski urbani razvoj Ogleja in njegovo povezavo z bizantinskimi gradbenimi strukturami. Antični »geopolitični gradbeni ukrepi« so se širili tudi na ozemlje današnje avstrijske Koroške.

Zbrane podatke o odkritju nove bazilike v Ogleju bodo strokovnjaki zdaj skupaj z ugotovitvami o kronologiji in razvoju stavbe objavili v strokovnih revijah. Poleg dovoljenja italijanskih oblasti bo v naslednjem koraku potrebno tudi financiranje izkopavanj. Kot je še pojasnil Groh, bi seveda »morali izkopati manjše območje, da bi to preverili in predvsem rekonstruirali kronološki razvoj te ogromne cerkvene stavbe«.

Oglejska bazilika Marijinega vnebovzetja ter sv. Mohorja in Fortunata, nekdanja stolnica Oglejskega patriarhata. FOTO: arhiv Družine

Središče evropske evangelizacije

Oglej je bil med 4. in 8. stoletjem eno prvih večjih središč evangelizacije v Evropi. Oglejski patriarh je bil odgovoren za 25 škofij v Sloveniji, severni Italiji, Avstriji, na Bavarskem, Madžarskem in Hrvaškem. Čeprav je v srednjem veku izgubil oblast, je bil patriarhat razpuščen šele leta 1751. Na njegovo mesto sta stopili novoustanovljeni videmska in goriška škofija.