Začetne nezaupljive poglede in zadržane pogovore smo po uvodni igri in pozdravu nadomestili s sproščenim klepetom in že je sledil prvi nagovor. Prek Jezusovega govora o kruhu življenja smo razmišljali o svoji poklicanosti, ki izvira iz ljubečega odnosa z Njim.

FOTO: Rebeka Mamić

Takoj za tem smo imeli priložnost, da smo misli, dvome in skrbi o naših poslanstvih predali Očetu ob adoraciji v cerkvi. Dan smo zaključili z družabnim večerom in ob igrah pozabili na to, da ekipe iz programa POTA še nekaj ur nazaj nismo poznali.

FOTO: Rebeka Mamić

FOTO: Rebeka Mamić

Naslednji dan nas je iz jutranje zaspanosti prebudila tema o Svetem Duhu. Če smo prej o njem razmišljali kot o umirjenem golobu, je bilo nekaj minut nagovora dovolj, da smo spoznali, da gre pri tretji božji osebi bolj za neukrotljiv ogenj, ki gori tudi v nas, zato smo poklicani, da ga ponesemo med druge. Konkretne napotke za to sta nam zaupala člana iz skupnosti Emanuel.

FOTO: Rebeka Mamić

Nato je prišel čas, da smo se tudi sami podali med ljudi. V misijonu po domovih in v domu starejših občanov smo premagovali svoje strahove in skušali vsejati drobna semena vere. Po vrnitvi v župnišče smo si med sabo podelili izkušnje in presenečeni ugotavljali, da je Bog poskrbel za prijetnejša srečanja, kot smo jih pričakovali. Hkrati nas je presenetila bližina »misijonov«, ki se pogosto skrivajo že na vogalu domače ulice.

FOTO: Rebeka Mamić

Sledila je še zadnja tema dneva, kjer smo ob izzivu grajenja stolpa odkrivali, kako svojo poklicanost uresničevati v odnosih z drugimi. Razmišljali smo o izzivih grajenja skupnosti in kakšen je naš doprinos k temu. Izkušnjo moči skupnosti smo lahko doživeli še isti večer na slavilnem koncertu, kjer sta se nam pridružili skupini Svetnik in Stična bend.

FOTO: Rebeka Mamić

FOTO: Rebeka Mamić

Enoglasno slavljenje Gospoda z rokami v zraku in pogledi, uprtimi proti nebu, je zagotovo izkušnja, ki se nam je zapisala globoko v srce. Navdušenje smo v nedeljo ponesli med ostale župljane pri zaključni sveti maši.

FOTO: Rebeka Mamić

Poslavljanje so spremljala razmišljanja o župniji kot skupnosti, ki ji pripadamo. Kot smo ugotavljali že prvi dan, se je ponovno izkazalo, da milosti Svetega Duha pogosto opazimo šele, ko se ozremo nazaj. Ob molitvi, igrah, pogovorih, šalah, smehu in pomoči drug drugemu smo nevede tkali vezi naše mladinske skupnosti v župniji. Zahvala za to velja tudi spremljevalni ekipi programa POTA, duhovnim spremljevalcem in vsem, ki so z molitvijo pripomogli k izvedbi vikenda.

FOTO: Rebeka Mamić

Ob koncu smo prosili še za božji blagoslov, da bi vsejana semena vzklila in da bi znali navdušenje ter prejete milosti ponesti na svoje domove.