Že več kot 80 let poslušamo in beremo, da je bil 26. aprila 1941 v vili Josipa Vidmarja v Ljubljani »ustanovni sestanek Protiimperialistične fronte« s »predstavniki« KPS (Boris Kidrič, Aleš Bebler, Boris Ziherl), krščanskih socialistov (Tone Fajfar), »demokratičnih« sokolov (Josip Rus), karkoli je že to pomenilo (oziroma ni pomenilo nič, namenjeno je bilo le kot slabšalna oznaka, kazanje s prstom na »nedemokratične« sokole), in »kulturnih delavcev« (Josip Vidmar, France Šturm, Ferdo Kozak).

To je eden največjih mitov v novejši slovenski zgodovini. Že od začetka so ga komunisti ustvarili z jasnim namenom: predstaviti se pred Slovenci kot demokrati, s politično pluralno organizacijo. Propaganda o tem je bila izjemna. To se kaže še danes, več kot 80 let po začetnem »dogodku«, ko praktično vsi ponavljajo povsem neprimerno terminologijo o Osvobodilni fronti (OF) ter jo s to terminologijo prikazujejo kot nekaj, kar nikoli ni bila: pluralna in samostojna politična organizacija.