Odzivi po evropskih volitvah: »Slovenski narod je tokrat zmagovalec«
Odzivi po evropskih volitvah: »Slovenski narod je tokrat zmagovalec«
Kako so videli letošnje evropske volitve, kakšno je njihovo ključno sporočilo, kdo so zmagovalci in poraženci, jih je kdo zares presenetil – na ta vprašanja je v anketi za spletno Družino odgovarjalo 7 vidnih Slovenk in Slovencev, analitikov in poznavalcev, ki imajo o tem kaj povedati.
Andrej Šter, nekdanji član Slovenskih krščanskih demokratov (SKD):
Način in tempo dela Državne volilne komisije (DVK) ne krepi zaupanja v realnost in resničnost rezultatov. Ni jasno, zakaj smo slovenski volivci morali čakati na rezultate kar 4 ure od zaključka glasovanja, države z nekaj deset milijoni volivcev pa so rezultate objavile manj kot uro po zaključku glasovanja. To vsekakor v javnosti vzbuja dvom o kredibilnosti volilnega izida.
Menim, da je pravi poraženec volitev 2024 tandem merilcev javnega mnenja in medijev. Napovedi rezultatov so ostale zelo daleč od resničnih podatkov. Napovedanega zasuka v prid koalicijskih strank ni bilo. Pravo vprašanje je: ali niso tovrstne »napake« v resnici namenjene preusmerjanju in ne merjenju razpoloženja volilnega telesa. Upam, da slovenski volivec premore dovolj razuma in spomina za izogibanje takim mahinacijam v prihodnje.
Rezultat slovenskega glasovanja v osnovi ne odstopa od trenda v drugih evropskih državah. Krepitev desne sredine pomeni več razumevanja za stabilnost, varnost in – upam – ohranitev tradicionalnih vrednot v Evropi. Stranke, ki pripadajo slovenski vladni koaliciji, so – po zanje srečnem razpletu – skupaj osvojile tretjino poslanskih mest, kar zanje ni ravno blesteča napoved. Uporabljeni vzvodi za usmerjanje h glasovanju za koalicijske stranke (referendumske teme, priznanje Palestine) niso imeli ničesar skupnega z evropskimi temami.
Dr. Urška Lampret, Katoliški inštitut:
Na nedavnih evropskih volitvah smo bili priča izjemno pomembnemu trenutku za prihodnost naše Evrope. Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je ponovno dosegla najmočnejši rezultat s 25,56 % sedežev, kar potrjuje, da Evropejci še vedno cenijo vrednote, ki temeljijo na krščanski etiki, kot so solidarnost, sočutje in odgovornost. Zmagovalci volitev, ki bodo zastopali naše interese v Bruslju, imajo pred seboj težko nalogo. Med ključnimi izzivi bo zagotovo varovanje človekovega dostojanstva in pravic, skrb za družine in otrokovo dobrobit ter spodbujanje miru in pravičnosti. Ti izzivi so bistveni za krepitev evropske identitete, ki temelji na moralnih in etičnih načelih. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, Renew Europe, Evropski konservativci in reformisti ter skupina Identiteta in demokracija so dosegli solidne rezultate, kar kaže na raznolikost mnenj in pristopov, ki bodo sooblikovali prihodnost Evrope. Raznolikost je pomembna, saj spodbuja dialog in omogoča iskanje najboljših rešitev za skupne izzive.
Dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik:
Presenetila me je visoka volilna udeležba, ki je čisto na zgornji meji mojih pričakovanj. Prav tako me je presenetilo sorazmerno visoko število oddanih glasov za SDS, saj je ta stranka na volišče pritegnila tri četrtine svojih volivcev z zadnjih parlamentarnih volitev, kar ji na dosedanjih evropskih volitvah ni nikoli niti približno uspelo. To seveda kaže veliko odbojnost vlade Roberta Goloba za desnosredinsko volilno telo. Po drugi strani je Gibanje Svoboda kljub referendumom prepričalo zgolj slabih 40 odstotkov svojih volivcev iz leta 2022. Poleg SDS sta po mojem mnenju zmagovalca še Peter Gregorčič in SLS, ki sta presegla sedem odstotkov kljub močni listi in najvišjemu odstotku SDS na dosedanjih volitvah (prej ni nikoli presegla 30 odstotkov). Gibanje Svoboda je z dvema sedežema opravilo vsaj domačo nalogo, čeprav ni izključeno, da se bo Golobov položaj zaradi velike razlike do prvega mesta znotraj vladajočega tabora omajal. Razen tega bo vlada z Marjanom Šarcem izgubila verjetno najprepoznavnejšega ministra. Uspeh je vknjižil tudi Vladimir Prebilič z Vesno, kar znova ni nujno dobra novica za Roberta Goloba, saj se lahko Prebilič zdaj kmalu znajde v nizkem štartu kot kandidat za nov »novi obraz«. Treba je končno povedati, da je desnosredinska opozicija vladno koalicijo porazila za približno deset odstotnih točk, kar ob sorazmerno visoki volilni udeležbi ni mačji kašelj.
Dr. Boštjan M. Turk, akademik, profesor, publicist:
Volitve so me in me niso presenetile. V narodu, ki s 400.000 glasovi izvoli Roberta Goloba, se je moč nadejati tudi nemogočih stvari. Očitno pa so šli v tem primeru ljudje le enkrat na limanice, kar je znak duhovnega in političnega okrevanja naroda, ki mu zgodovina pač ni prizanašala. Precej o tem pišem v novi knjigi Jetniki svobode (bostjan-marko-turk.si). Sedaj pa bi morala nemudoma slediti razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Tako kot je bilo v Franciji, bi se moralo zgoditi tudi v Sloveniji. Razmerje moči, ki se je pokazalo na evropskih volitvah, namreč več ne ustreza razmerju moči v parlamentu, še posebej ob dejstvu, da Svoboda ni dobila niti enega poslanca. Šarec in Joveva namreč pripadata stranki Marjana Šarca in ne stranki Roberta Goloba. V nedeljo je bila tako izrečena izrecna nezaupnica. Poleg SDS, kjer še posebej izstopata kandidata, ki sta v parlament prišla s preferenčnimi glasovi (Branko Grims, Zala Tomašič), je absolutni zmagovalec tudi Peter Gregorčič. Tega, kar je napravil on, ni v slovenski politiki napravil še nihče. Zmagovalec je tudi stranka upokojencev, ki jo vodi Pavel Rupar, saj je bila Tomašičeva njen kandidat (in kandidat SDS), kar se je pokazalo za odlično kombinacijo. V splošnem pa: če je bil poraženec zadnjih parlamentarnih volitev slovenski narod, je ta sedaj zmagovalec.
Dr. Andrej Marko Poznič, župnik Župnije Ihan:
Volitve v Evropski parlament niso običajne volitve. Udeležba je pregovorno nizka, vendar reprezentativna, razmerje glasov pa je bilo vedno v prid demokratičnim silam. Tudi ponudba štirih za levičarje všečnih referendumov na dan volitev ni uspela spremeniti tega trenda. Ljudje so očitno zelo nezadovoljni s prepotenco Golobove vlade. On osebno in njegova stranka, ki se že kaže kot muha enodnevnica, so poraženci teh volitev. K tej skupini spadata tudi SD in Levica, ki pa se bosta tolažili z napotitvijo svojih ljudi v evrobirokracijo, kjer bodo potem nadaljevali svoje uničevalne programe. Na evropski ravni pa je jasno, da imamo ljudje »poln kufer« naprednjaštva in vsiljevanja zelenosti. Žal sta ta dva raka dobro usidrana v preostalih strankah in v birokraciji.
V celoti gledano se v Bruslju ne bo nič spremenilo. Sestavili bodo enako koalicijo kakor sedaj, vendar z zeleno in levičarsko agendo. Čuden paradoks, kajne? Najbolj pa boli, da EPP ne zasleduje svojih vsebin, ampak se pušča izsiljevati od socialistov in prenoviteljev, kjer sedijo tudi Golobovci. Žal imamo s te strani le enega poslanca, preostala je Soroseva!
Dr. Matevž Tomšič, sociolog in predsednik Združenja novinarjev in publicistov:
Rezultat ni presenetljiv, saj je del širših evropskih političnih trendov. Na ravni EU je namreč levica doživela konkreten poraz. To je posledica škodljivih politik, ki so jih inštitucije EU forsirale v zadnjem mandatu: od nepremišljenega »zelenega prehoda«, katerega ukrepi so uničevali evropsko industrijo in kmetijstvo, do neuspešnosti pri preprečevanju nelegalnih migracij, da o raznih ideoloških norostih, ki so izraz prebujenske ideologije, sploh ne govorimo. In levica je bila tista, ki je narekovala te politike. Tudi v Sloveniji je vladajoča levičarska koalicija močno poražena, saj bo očitno prejela samo tri do devetih poslancev v Evropskem parlamentu. Ta koalicija je pri vseh teh škodljivih politikah vneto sodelovala. Poleg tega pa je pomembno vlogo igrala tudi njena nesposobnost reševanja ključnih problemov slovenske družbe. Ob svoji nesposobnosti je ta koalicija kazala izjemno mero oblastniške arogance in samovolje, saj je redno kršila vzpostavljena pravila, denimo parlamentarne postopke. In volivci so ji za to »izstavili račun«.
Dr. Igor Bahovec, sociolog, Teološka fakulteta:
Poudaril bi dvoje. V Sloveniji se je to, kar se je pričakovalo, tudi zgodilo. Večjih presenečenj ni bilo, veseli smo lahko, da se je SLS pokazala kot stranka, ki bo verjetno v prihodnje obstala in se prebila v parlament, čeprav te volitve niso parlamentarne volitve. Če smo lahko veseli za zmerno ljudsko smer, pa zlasti v jedrnih državah Evrope ni tako. Če pogledamo Nemčijo in zlasti Francijo in Italijo, pa tudi Nizozemsko in Belgijo, je desno od sredine zelo močno sporočilo to, da Evropska ljudska stranka v jedrnih državah ni tako očitna zmagovalka kot drugod po EU. EPP ne nagovarja dovolj dobro vprašanja naroda, ne le državljanske identitete, temveč kulturne identitete. Stranke, ki so res desno, potem pridobivajo na tem vprašanju, seveda poleg vprašanja migracij. Očitno je tudi agenda zadnjega Evropskega parlamenta tako ziritirala nekatere volivce, da je obrat očiten. Vprašanje pa je, ali je to vsebinsko identitetni premik ali pa preprosto odboj od preveč liberalno leve politike trenutnega Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Kot kristjane pa nas lahko skrbi tudi, ker oba robova – levica in desnica – nista nosilca zmernih rešitev, ki so večini kristjanov skupne. Ekstremi in polarizacija so velik izziv, kako politično delovati v območju Evrope.