Kot je po navedbah STA izjavila slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, je dogovor z vidika izpustov toplogrednih plinov in njihovega omejevanja le še eno razočaranje več, po drugi strani pa je bil dosežen napredek glede zagotavljanja finančne pomoči najbolj ranljivim državam in zaustavljanja izsekavanja gozdov.

Po besedah priznane klimatologinje je za znanost in prihodnost bistveno, »kako ambiciozne cilje si postaviti«, in s tega stališča je Glasgow po njenih besedah razočaral. Od pariškega sporazuma je minilo že šest let, zato so imele države po mnenju Kajfež Bogatajeve več kot dovolj časa za nove pogajalske ponudbe, kar pa se ni zgodilo.

Neke vrste poraz na področju podnebne znanosti

Lučka Kajfež Bogataj se strinja s številnimi drugimi kritiki sklepnega dokumenta, ki menijo, da bi se namesto k opuščanju premoga morali zavezati k dokončni opustitvi uporabe premoga. Znanost je namreč zelo jasna, da bi že do leta 2030 morali zmanjšati izpuste, v najboljšem primeru za 65 odstotkov, vendar bi to pomenilo dokončno opustitev premoga do leta 2030 in znatno zmanjšanje uporabe drugih fosilnih goriv.

Uspešna konferenca še ne pomeni zagotovil za boljšo prihodnost.

Kajfež Bogatajeva obenem meni, da cilj omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi ni več dosegljiv, saj je za dosego tega cilja na voljo le še osem let. Po njenih besedah je to »neke vrste poraz, kar se tiče same podnebne znanosti«.

Slovenska klimatologinja je še kritično izpostavila, da tudi uspešna konferenca še ne pomeni zagotovil za boljšo prihodnost: »Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države pozneje niso uresničile svojih zavez.«

Von der Leynova: dogovor v Glasgowu korak v pravo smer

Po mnenju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pa je sklepni dogovor na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu korak v pravo smer, »vendar delo še zdaleč ni končano«.

Evropska komisija ocenjuje, da dogovor podpira zaveze pariškega sporazuma in ga ohranja pri življenju, kar ponuja možnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Evropska komisija ocenjuje, da dogovor podpira zaveze pariškega sporazuma in ga ohranja pri življenju.

Po besedah von der Leynove je bil dosežen napredek pri doseganju treh ciljev, zadanih na začetku COP26: pridobiti zaveze za zmanjšanje izpustov tudi v tem desetletju, da bi dosegli cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje, doseči cilj 100 milijard dolarjev na leto za podnebno financiranje za države v razvoju in ranljive države ter doseči dogovor o izvajanju pariškega sporazuma.