Jevšek je v odgovoru Cestniku med drugim zapisal: »Zakriti spomenik bi pomenilo zakriti pomen junaških del sinov takratne Sovjetske zveze – torej tudi Ukrajincev, ki so padli za našo svobodo. Obstajajo drugi načini, kako izkazati nasprotovanje vojni agresiji in podporo Ukrajini.« 

Članek o pismu župnika Branka Cestnika soboškemu županu: Čas je za orožje močnih simbolnih dejanj

V nadaljevanju objavljamo celoten odgovor soboškega župana Aleksandra Jevška Branku Cestniku.

Odgovor soboškega župana Aleksandra Jevška župniku Branku Cestniku:

»Spoštovani,

tudi sam ostro obsojam vojaško agresijo na Ukrajino in sem zgrožen in pretresen nad dogajanjem, še posebej, ker sem jeseni skupaj z 11 slovenskimi župani obiskal Kijev in Bučo in spoznal tamkajšnje župane in se skupaj z njimi veselil sodelovanja pri njihovih prizadevanjih za napredek ukrajinskih občin.

Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti je posvečen vsem borcem za svobodo, poleg naših partizanov tudi vsem tistim, ki so jim pomagali pri osvoboditvi leta 1945. Smo namreč med tistimi narodi, ki so v skupnem boju z zavezniki, v Prekmurju še posebej s pomočjo Rdeče armade premagali zlo nacizma in fašizma. Za našo svobodo so namreč padli tudi številni mladi možje, ki so prišli na stotine kilometrov daleč, iz takratne Sovjetske zveze – po uradnih zapisih so bili to Rusi, Ukrajinci, Gruzijci, Azerbajdžanci. Zato se v Murski Soboti že tradicionalno, 9. maja poklonimo njihovemu spominu.

Od takrat se je veliko spremenilo, zamenjali so se politični režimi, razpadle so države, ki so nekoč živele v skupnostih, Sovjetske zveze in Jugoslavije ni več. Sredi našega mesta pa je ostal spomenik osvoboditeljem, ki nas vsakodnevno spominja in opominja, da žrtev mladih prezgodaj ugaslih življenj ne smemo nikoli pozabiti.

Zakriti spomenik bi pomenilo zakriti pomen junaških del sinov takratne Sovjetske zveze – torej tudi Ukrajincev, ki so padli za našo svobodo. Obstajajo drugi načini, kako izkazati nasprotovanje vojni agresiji in podporo Ukrajini. Med drugim tudi z zbiranjem humanitarne pomoči, ki smo jo v Murski Soboti zbrali že ogromno in pomoči družinam, ki so našle zatočišče v Murski Soboti.

Netenje strasti in pretirano ukvarjanje z zgodovino se mi v tem trenutku ne zdi primerno in je lahko včasih tudi kontraproduktivno.

Prilagam strokovni opis spomenika zmage v Murski Soboti, katerega skrbnik je Mestna občina Murska Sobota skupaj s Pomurskim muzejem Murska Sobota.

SPOMENIK ZMAGE V MURSKI SOBOTI

Enote Rdeče armade so stopile na ozemlje Prekmurja 1. aprila 1945 in 3. aprila je bila osvobojena Murska Sobota. Ob Muri in Kučnici so boji z Nemci trajali še celi mesec in v njih je padlo preko 500 sovjetskih vojakov. Pokopali so jih v začasne grobove, poveljstvo armade pa je že 6. maja takratni komandi mesta naročilo naj organizira postavitev spomenika, ki bo tudi grobnica za njihove posmrtne ostanke. Načrt spomenika je narisal vojni inženir Vladimir Arončik, njegova končna izvedba, v belem kararskem marmorju, pa je skupaj s parkovno površino, delo arhitekta Franca Novaka. Arhitekturna konstrukcija je visoka 17,35 m in sestavljena iz več kvadrov in platojev. Na spodnjem platoju sta kipa dveh vojakov iz brona, delo kiparjev Zdenka (Partizan) in Borisa (Rdečearmejec) Kalina. Na stranskih platojih sta sovjetska topova M1942 76mm ZIS-3, na vrhu obeliska je rdeča zvezda, na njegovi sprednji stranici pa se je do 1948 nahajala bronasta medalja s podobo Stalina, ki so jo nadomestili z medaljo s podobo Lenina. Na marmorni površini pod topovoma sta vklesani letnici 1941 in 1945, ob straneh pa napisa v slovenskem in ruskem jeziku: Večna slava vam osvoboditeljem narodov iz fašističnega mračnjaštva in Slava vaših del ne mine ne zbledi na vekomaj. Vojaka stražita vhod v grobnico na katerem je napis v obeh jezikih: Večna slava junakom padlim v boju za svobodo in neodvisnost bratske Sovjetske zveze in Jugoslavije.

Slovenci so za izgradnjo spomenika zbrali 1.200.000 tedanjih dinarjev, od česar dve tretjini Prekmurci. Graditi so ga začeli 24. maja in ga 12. avgusta 1945 svečano odkrili ob navzočnosti visokih predstavnikov slovenskih političnih oblasti in vojaških predstavnikov zmagovalnih zavezniških vojska: Sovjetske zveze, Jugoslavije, ZDA, Velike Britanije in Francije. Posmrtnih ostankov padlih vojakov niso nikoli prenesli v to grobnico, ampak so jih pokopali na mestnem pokopališču. Spomenik zmage je dal ime trgu in ostal na tem mestu do danes, v znak spomina in globokega spoštovanja do vseh, ki so v vojni izgubili svoja življenja.

S spoštovanjem,

dr. Aleksander Jevšek, župan«