Dolgo opevana sprava se je izkazala za votlo floskulo

Peter Sušnik, tajnik Nove Slovenske zaveze, pravi, da je povsem jasno, da poteka pri nas državljanska vojna brez pušk, fizičnega pobijanja in prelivanja krvi, a zato nič manj srdito na polju besed, političnih ukrepov in administrativnega ali zakonodajnega razdeljevanja ljudi na prave in neprave oz. »fašiste« in »antifašiste«.

Odzivi v širšem političnem prostoru v zvezi s prepovedjo maše na gradu ter v zvezi s polaganjem venca v imenu predsednika vlade pri ljubljanskih farnih spominskih ploščah nam kažejo, da se je dolgo opevana sprava izkazala za votlo floskulo.

Orlov vrh, domobranci, komentar Peter Sušnik, nagovor in komentar Silvo Šinkovec, 7. 11. 2021.doc

Sprava je bila pojem v politični govorici partijskih naslednikov od trenutka izgube monopola nad oblastjo in zaradi strahu pred pričakovano odgovornostjo (osebno in kolektivno) za storjene zločine, krivice in zlorabe.

Bila je beseda na ustnicah, da bi javnomnenjsko zagotovila sočutje in usmiljenje ter prebudila milostljivost in slabo vest ob morebitnem poskusu terjanja odgovornosti.

Še moramo ustvarjati kulturo, v kateri bo razvit čut, da je vsak človek sveta zgodba, božji otrok, vreden spoštovanja, ker ima svoje dostojanstvo. (P. Silvo Šinkovec)

Sprava se je obrnila v poveličevanje NOB

Hinavska besedila o spravi so služila samo enemu cilju: zaščiti zločina in revolucije ter posledično olajšani tranziciji funkcionarjev partije v družbeno sprejemljive in vplivne akterje strank in gospodarstva.

Ko je postalo jasno, da nihče ne bo terjal odgovornosti, se je sprava obrnila v poveličevanje NOB (z navidezno oddelitvijo revolucije v malodane postransko stvar medvojnih dogodkov) in nadaljevanje diskriminacije živih in mrtvih protirevolucionarjev, ki so bili še bolj izrazito obsojeni izdaje in torej sovražnosti do lastnega naroda.

Ta državljanska vojna je v zadnjem letu dni toliko bolj srdito izbruhnila v političnem prostoru, saj je povsem običajna raba oznake fašist postala oznaka za oblast in represivne organe, komunistično revolucijo in njene ideje pa se je začelo v ekstremnih levih strankah poveličevati in uporabljati za programska izhodišča rednega delovanja.

Državljanska vojna, ki zdaj deli državljane na fašiste in one druge, hkrati pa mrtve na izdajalce in one druge, je postala osnova agitpropa aktualnih strank opozicije, saj je taka vojna edina, ki jih povsem združi v trdo jedro in jim daje višji cilj, zaradi katerega je potrebna enotnost (ki je sicer niso zmožni doseči).

Peter Sušnik. FOTO: vir I. Ž.

Poseg Javnega zavoda Ljubljanski grad je škandal

Sušnik je opozoril, da je poseg Javnega zavoda Ljubljanski grad v to, za kateri namen se lahko daruje maša v kapeli javnega kulturnega objekta, škandal.

»Moral bi pretresti najprej Cerkev, saj v svojem odzivu daje zavod vedeti, da so več kot dobrodošle maše in obredi, ki jim služijo v komercialni promociji.

Tako je Cerkev nehote postala folklorna skupina, ki se lahko postavi ob bok igralcem viteških iger in požiralcem ognja v predstavah za javnost.

Režija dogodkov na javnem prostoru izkorišča vero in verske obrede kot popestritev.

Ko pridemo do takega trka med versko svobodo in javnim prostorom, je zgolj še korak do tega, da bomo oblasti dovolili vpletanje v izbor pesmi, pridigarjev in mašnih obrazcev tudi na dovoljenih obredih.

Smo kar blizu Kitajske, ki enostavno določi, kdo je 'pravi' škof in duhovnik, kdo pa ne.

Javni zavod je zdaj izpostavil sebe in s tem davkoplačevalce tožbi, saj je prevzel vlogo arbitra med nameni, ki jih bo dovolil pri maši, in tistimi, ki jih ne bo.«

Režija dogodkov na javnem prostoru izkorišča vero in verske obrede kot popestritev. Ko pridemo do takega trka med versko svobodo in javnim prostorom, je zgolj še korak do tega, da bomo oblasti dovolili vpletanje v izbor pesmi, pridigarjev in mašnih obrazcev tudi na dovoljenih obredih. (Peter Sušnik)

Totalitarnost levega pola je absolutna

Peter Sušnik je spomnil, da je totalitarnost levega pola absolutna, ko gre za vprašanje javne podobe revolucije in njene dediščine.

Kljub 30 letom javnega zavedanja o tem, da temeljna vprašanja glede obdobja pred, med in po 1941 potrebujejo resno obravnavo, se danes kot splošno sprejemljivo jemlje zanikanje znanosti in znanstvenikov zgodovinske in pravne stroke, ki si drznejo opozoriti na težave privzetih razlag dogodkov.

Ta zakrknjena predanost podreditvi znanosti ideologiji je tragikomična v soočanju z realnostjo.«

Kot primer je navedel: »Kljub jasnemu dokazu, da je pokopališče na Orlovem vrhu še vedno polno pokopanih trupel v krstah, se javni komentatorji drznejo razlagati, da je to mit, ki naj bi bil popolna izmišljotina.

Kljub trdnim dokazom njihova totalitarna pamet zahteva, da se z resnico ne soočijo in je ne sprejmejo.

V tem je za slovensko družbo največja nevarnost, saj predpostavlja, da se vsak najprej izjasni o svojem odnosu do preteklosti in po tem se bo sodilo njegovo delo in njegova kredibilnost.«

P. Silvo Šinkovec. FOTO: vir I. Ž.

To je pietetni, ne politični dogodek

P. Silvo Šinkovec, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, spomni, da je bila maša za pokopane domobrance na Orlovem vrhu darovana že vrsto let. »Svojci pokopanih in drugi so radi prišli k tej maši in molitvi. Tudi letos so priprave potekale povsem normalno.

Vse je bilo dogovorjeno, da bo maša darovana ob 11. uri v kapeli sv. Jurija na gradu. Ko je bila novica objavljena v medijih, sem prejel telefonski klic z uprave Ljubljanskega gradu, da te maše ni mogoče darovati, ker gre to za pobite domobrance.

To me je zelo presenetilo in začudilo. Zakaj letos ni mogoče, če je prejšnja leta bilo mogoče? To je sprememba v odnosu do te maše.

Ob prvem novembru molimo za vse pokojne. Obiskujemo grobove vseh pokojnih, tudi italijanskih, nemških, ruskih, ... vojakov. To je pietetni, ne politični dogodek.«

Kljub jasnemu dokazu, da je pokopališče na Orlovem vrhu še vedno polno pokopanih trupel v krstah, se javni komentatorji drznejo razlagati, da je to mit, ki naj bi bil popolna izmišljotina. Kljub trdnim dokazom njihova totalitarna pamet zahteva, da se z resnico ne soočijo in je ne sprejmejo. (Peter Sušnik)

Odgovorni se s pravico do groba in spomina morajo soočiti ter gojiti kulturo demokracije

P. Šinkovec pravi, da se bomo morali pogovarjati, kaj pomeni svetost umrlih, pravica do groba vsakega pokojnega. »Še moramo ustvarjati kulturo, v kateri bo razvit čut, da je vsak človek sveta zgodba, božji otrok, vreden spoštovanja, ker ima svoje dostojanstvo.

Še se bomo učili, kaj so človekove pravice, in bolj poudarjati, da spoštujemo vsakega človeka. Urediti grobove pokojnih je človeška in tudi državljanska dolžnost.

Gospa, ki je prišla v župnišče povprašat, ali je njen sorodnik na seznamu pokopanih na Orlovem vrhu, ima pravico do groba svojega sorodnika.

Odgovorni javnih zavodov se s to pravico morajo soočiti in gojiti kulturo demokracije. Kdor ima oblast v demokraciji, mora imeti visoko kulturo, etičnost in jasno izdelane vrednote. Sicer oblast hitro zlorabi. Zlorab ne smemo dopuščati. Skupaj ustvarjamo demokratično državo, na vseh nivojih.«

Oba komentarja sta v celoti v priponki.

Orlov vrh, domobranci, komentar Peter Sušnik, nagovor in komentar Silvo Šinkovec, 7. 11. 2021.doc