Vsebina vizije šolstva do leta 2033 naj bi bila znana v začetku prihodnjega leta, posamezne elemente pa bi lahko v šolske kurikulume vključili že prihodnje leto, je napovedal minister. Reforma bo zaobjela tako osnovno kot srednje šolstvo, med predvidenimi ukrepi je navedel: posodobitev vseh učnih načrtov, spremembe načina ocenjevanja in preverjanja znanja, spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja, ki bi po novem imel vpliv na vpis v srednjo šolo, digitalizacijo ter ponovno uvajanje vajeništva v srednje šole.

Na predvidene spremembe so se že odzvali strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja, ki so na ministra že naslovili odprto pismo. Skrbi jih, da je reforma zastavljena preveč površno, časovnica pa da je preveč optimistična.

Šola naj nudi varovalno okolje

V pismu ministru so namreč opozorili, da se v dozdajšnjih razpravah sistema zanemarja socialno-emocionalni vidik – od učenja sobivanja, sodelovanja, solidarnosti in empatije. Šola naj bi imela tudi nujno potrebno etično, vzgojno, pozitivno socializacijsko vlogo ter varovalno vlogo duševnega zdravja otrok.

»Šola v veliki meri še ni okolje, ki bi bilo senzibilno za njihove stiske. Večkrat so jo predstavili kot ogrožajoče okolje kot pa varovalno okolje. Tudi zato, ker jo mladi doživljajo kot nek prostor, kamor v resnici prideš po ocene,« je za Radio Slovenija opozorila ena od predlagateljic pisma Špela Razpotnik. Strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja navajajo, da bi šola morala biti prostor, kjer bi vsi otroci imeli občutek vključenosti in sodelovanja ter možnost za razvoj in napredek.

Ocene niso vse

Opozorili so še, da se v ospredje spet postavljajo cilji šole, vezani na merljive dosežke. Rezultati primerjanja znanj so pomembni, ne smejo pa biti najpomembnejši argument pri strokovnih razpravah o posodabljanju šolskega sistema.

»Če merljivi rezultati dosežkov zasenčijo preostalo, se lahko začenjajo obračati v svoje nasprotje: namesto obeta dobre, razmišljajoče, zadovoljne, zdrave in povezane družbe lahko vodijo k razdeljeni, tekmovalni, individualizirani družbi, katere člani niso sposobni sožitja, sodelovanja in skupnega reševanja kompleksnih izzivov, pred katere smo postavljeni kot človeštvo,« je navedeno v pismu, naslovljenem na ministra. Prepričani so, da bi bilo smiselno zmanjšati količino informacij, ki jih morajo osvojiti šolarji in jih vzgojiti v odgovorne in psihično odporne državljane.

Direktorica svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Mateja Hudoklin pa je v izjavi za Radio Slovenija opozorila na otroke s posebnimi potrebami, ki se jih v smernicah vizije šolstva sploh ne omenja, čeprav je teh otrok že četrtina.