Komisija po Dežmanovih besedah že ves čas delovanja opozarja, da Republika Slovenija ne izpolnjuje svojih obveznosti do žrtev najhujših mirnodobnih vojnih zločinov proti človečnosti na ozemlju države oziroma po 2. svetovni vojni v Evropi, ko so komunistične oblasti na ozemlju RS umorile več 10.000 vojnih ujetnikov in civilistov različnih narodnosti, med njimi tudi več kot 15.000 prebivalcev Slovenije ali 1 % prebivalstva. Trenutno Komisija obravnava nad 800 prikritih morišč in grobišč.

Kulturna vojna

»Komisija je že opozorila, da v Sloveniji ves čas poteka kulturna vojna med tistimi, ki ta temelj slovenske državnosti uveljavljamo, in tistimi, ki še vedno zanikajo pravico do groba in spomina za vse žrtve vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije, državljanske vojne. Gre za delovanja, za katera je značilno zanikanje zločinov (izjave 'še premalo smo jih pobili'), sramotenje odkrivanja resnice (izjave, da gre pri odkrivanju in pokopu umorjenih za 'premetavanje kosti'), odklanjanje pravice do groba in ureditve vojnih grobišč tabuiranim žrtvam (izjave, da v Ljubljani ne bo 'domobranskih spomenikov'),« je poudaril Dežman.

Dežmanova opozorila

Opozoril je, da je dala lani Vlada z vsemi častmi pokopati načelnika komunistične tajne politične policije, ministrica za kulturo je slavila ustanovitev stalinistične Komunistične partije Slovenije, Vlada je ukinila dan spomina na žrtve komunizma in Muzej slovenske osamosvojitve, hkrati pa podpira ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki z vsemi sredstvi preprečuje pokop posmrtnih ostankov ljudi, ki so jih umorili komunistično partizansko gibanje med 2. svetovno vojno in komunistične oblasti po njej. Obenem je kulturno ministrstvo črtalo razstavo o Jami pod Macesnovo gorico iz programa Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije kot vsebinsko in strokovno neprimerno.

Kršitev mednarodne konvencije

Tako stanje je, kot je nadaljeval Dežman, obsodil Odbor za peticije Evropskega parlamenta, ki je 14. februarja letos soglasno podprl peticijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, predsednica Odbora Montsserat Delors pa je dva dni pozneje pozvala slovensko Vlado k odzivu nanjo. Tako stanje je tudi neposredna kršitev 15. člena Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem (MKZVOPI).

Do 'dokončnega slovesa'

»Komisija je po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev zadolžena za vodenje postopkov odkrivanja in urejanja prikritih morišč in grobišč do 'dokončnega slovesa' ali vpisa v register vojnih grobišč. Komisija skuša vsaj od leta 2015, ko je začela sistematično arheološko raziskovanje, prekope posmrtnih ostankov umorjenih in urejanje morišč in grobišč s predlogi programov, pozivi in predstavitvami svojega dela uresničevati svoje zakonske obveznosti,« je podčrtal dr. Dežman.

Vlada se ne odziva

Pojasnil je, da so imele s sklepi, predlogi in pozivi Komisije težave vse slovenske vlade, zdajšnja se nanje ne odziva. Program Komisije za leto 2024 je bil medresorsko usklajen in poslan v obravnavo in sprejem Vladi že februarja letos, zato komisija pričakuje, da bo Vlada usklajeni program čim prej sprejela. Pri tem dr. Jože Dežman poudarja, da še vedno ni rešeno vprašanje vpisa tabuiranih smrtnih žrtev v matične dokumente države.

Zaprt popis za javnost

»Inštitut za novejšo zgodovino je v popisu smrtnih žrtev 1939–januar 1946 med prebivalci na območju RS zbral podatke o okoli 100.000 žrtvah, ki so bili preverjeni tudi po matičnih knjigah, v katerih je bilo v času trajanja raziskave moč preveriti le 53.473 vpisanih imen. A namesto, da bi INZ nadaljeval raziskavo in tako omogočil ureditev matičnih evidenc, je zaprl popis za javnost in se celo odpovedal raziskavi 2. svetovne vojne. Nujno je, da RS nadaljuje proces popisa smrtnih žrtev, njihovega vpisa v matične dokumente in izda mrliške liste vsem, ki jim še niso bili izdani,« tako Dežman.

Neustrezen odnos do temne dediščine komunizma

Po njegovem je neustrezen odnos do temne dediščine komunizma viden tudi v registrih kulturne dediščine, saj sta Teharje in rov sv. Barbare v Hudi jami sicer razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, toda lokalne izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine ne vpisujejo morišč in grobišč med kraje memorialne dediščine. Hkrati je diskriminatoren odnos do vpisovanja farnih spominskih plošč in druge dediščine v register kulturne dediščine. Komisija poziva RS, naj spodbudi vpis te dediščine v register.

Onemogočeno temeljno delo

»Komisija z Nacionalnim forenzičnim laboratorijem slovenske policije opravlja nekatere posamezne identifikacije ekshumiranih žrtev. Vse desne stegnenice žrtev se hranijo v depoju Nacionalnega forenzičnega laboratorija v Škofji Loki. Toda RS še ni sprejela predpisov, da bi lahko vzorce DNK za identifikacijo hranili kot trajno zbirko podatkov. S tem pa je temeljno delo pri identifikaciji žrtev onemogočeno,« svari predsednik vladne Komisije za reševanje prikritih grobišč.

Neskladno s standardi

Dodaja, da so bili v Sloveniji kot žrtve vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med in po 2. svetovni vojni umorjeni tudi pripadniki tujih narodov, pri čemer izpostavlja zlasti Hrvate, prebivalce BiH, Srbe, Črnogorce, vojne ujetnike nemške vojske … Komisija tako ugotavlja, da kljub nekaj sprejetim mednarodnim sporazumom sodelovanje z državami naslednicami ne poteka skladno s standardi, ki jih predpisuje MKZVOPI.

Zaslužijo si posebno poglavje

»Teh nekaj navedb, ki jih potrjuje obširna literatura, sprejeti dokumenti, javno objavljena stališča in poročila zaslužijo posebno poglavje v 1. poročilu RS o uresničevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji. V pričakovanju naklonjenega sprejema naših dopolnitev vas lepo pozdravljamo,« je v imenu vladne Komisije v odzivu na poziv Ministrstva za pravosodje še zapisal njen predsednik dr. Jože Dežman.