Hvaležnost in veselje sta na praznik Gospodovega razglašenja napolnila hišo družine Hrup. Oče Milan se je po petmesečnem bolnišničnem zdravljenju vrnil domov. Septembra lani se je v družino priplazil covid-19, pri Milanu, sladkornem bolniku, se je razvil v zelo težko obliko. Visoka vročina in nizka raven kisika v krvi sta bila znak za obisk urgence. Takoj so ga hospitalizirali, po nekaj dneh umetno uspavali. Priklopljen na umetno predihavanje je bil v komi poldrugi mesec. Stanje je bilo rizično, težka pljučnica, odpoved ledvic, vnetje mehurja, priklopili so ga na zunanji krvni obtok, poškodovanih je imel 85 odstotkov pljuč. Po ocenah zdravnikov je imel odstotek možnosti za preživetje.

»Na urgenci mi je zdravnica dejala, naj ne skrbim, da bo vse v redu. Jokala sem kot dež, saj sem vedela, da ne bo tako. Podrl se mi je svet,« se spominja Darja. »Ko so ga dali v komo, nisem vedela, kaj naj naredim. Začeli smo moliti.« S prijatelji in sorodniki so se vsak večer ob isti uri na...