Binkošti so poleg velike noči in božiča najpomembnejši krščanski praznik. Kaj se skriva za tem nenavadnim izrazom? Kaj kristjani po vsem svetu praznujemo na ta dan? In kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti?

Kaj kristjani praznujemo na binkošti?

Binkošti so eden najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. V središču je Sveti Duh in poslanstvo zbiranja verujočih v Kristusa. Kot beremo v Apostolskih delih, je binkoštna nedelja dan, ko je bil Sveti Duh poslan Jezusovim učencem. Nenadoma so bili sposobni govoriti v jezikih, Jezus pa jim je naročil, naj širijo evangelij. Ta dogodek imenujemo tudi »binkoštni čudež«: zaradi prihoda Svetega Duha se je razvila edinost vernikov in nastala je Cerkev.

Binkošti obhajamo 50. dan po veliki noči, ko so učenci prejeli Svetega Duha.

Kako se izračuna datum praznika?

Datum velike noči je bil določen na Prvem nicejskem koncilu leta 325 po Kristusu: obhajamo jo na prvo nedeljo po spomladanski polni luni. Šele od 4. stoletja naprej poznamo poseben praznik »vnebohod«, ki ga obhajamo 40. dan po veliki noči. Binkošti so 50. dan po veliki noči, ko so učenci prejeli Svetega Duha.

Kaj pomeni beseda binkošti?

Beseda binkošti je v slovenščino prišla iz nemškega jezika, kjer praznik imenujejo Pfingsten: izraz izhaja iz grške besede »Pentekoste« in pomeni nekaj podobnega kot »petdeseti«. Gre torej za izračun datuma za praznik, ki ga obhajamo 50 dni po veliki noči. V središču binkoštne nedelje je dar Svetega Duha, ki je zanetil iskro za ustanovitev Cerkve kot občestva vseh vernikov v Jezusa Kristusa. Sveto pismo Svetega Duha razume kot ustvarjalno moč vsega življenja. Po cerkvenem nauku je Sveti Duh poslan na svet, da bi osebo, besedo in delo Jezusa Kristusa ohranjal »žive«.

Prihod Svetega Duha, ilustracija iz rokopisa Les Très Riches Heures, začetek 15. stoletja. FOTO: Wikipedia

Kakšne so svetopisemske korenine praznika?

Svetopisemski izvor praznika najdemo v Apostolskih delih, kjer je zapisano, da se je Božji Duh spustil na učence, ki so se po Jezusovi smrti vrnili v Jeruzalem: »Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.« Duh je učencem omogočil, kot piše v Apd 2,4, da so »začeli govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati«.

Pripovedni elementi se neposredno nanašajo na starozavezne dogodke na gori Sinaj. Tako je jasna tesna povezava z judovskimi koreninami, prav tako kot povezava med binkoštnim jezikovnim čudežem in zmedo jezikov pri Babilonskem stolpu v Stari zavezi (1 Mz 11,1-9).

Binkoštni čudež, prihod Svetega Duha, je pogosto prikazan v obliki goloba ali ognjenih jezikov, ki se spustijo na ljudi.

Binkošti v umetnosti

Binkoštni čudež, prihod Svetega Duha, je pogosto prikazan v obliki goloba ali ognjenih jezikov, ki se spustijo na ljudi. Na podeželju so binkošti nekoč praznovali tudi kot praznik pomladi, ko so pobelili hiše, na vrata in okna pa namestili brezove vejice.

Binkošti v bogoslužju

Od drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-65) se binkošti praznujejo kot »osma velikonočna nedelja«, izpolnitev in potrditev velikonočnega praznika. Na obhajanje binkošti se pripravljamo z binkoštno devetdnevnico. Po bogoslužnem molitveniku pri večernicah molimo ali pojemo hvalnico Pridi, Sveti Duh, pri sveti maši pa prisluhnemo binkoštni pesmi slednici.

O, ti luč preblažena, daj, razsvêtli srca vsa zvestih svojih vernikov!

Binkoštna pesem slednica

Pridi, pridi, Sveti Duh,
iz nebes na nas razlij
svoje lúči svetli sij!

Pridi, oče revežem,
ki deliš darove vsem,
pridi, srcem svetla luč!

Ti olajšaš nam bridkost,
ti si dušam sladki gost,
ti jih sládko poživiš.

V hudem trudu si nam mir,
v vročem dnevu hladen vir
in tolažba v žalosti.

O, ti luč preblažena,
daj, razsvêtli srca vsa
zvestih svojih vernikov.

Saj brez tvoje milosti
človek poln je bednosti,
krivdi ne izógne se.

Duši madeže izmij,
kar je súho, spet zalij
in ozdrávi rane vse!

Upogni, kar upira se,
vse ogrej, kar mrzlo je,
vôdi vse, ki so zašli.

In sedméro vlij darov
v duše svojih vernikov,
saj ti v vsem zaupajo.

Za krepost plačilo daj,
srečno smrt in sveti raj,
v njem veselje vekomaj.