Golob je ptica, ki zna razlikovati obraze, je zvest svojemu življenjskemu partnerju in se – v najpogostejši obliki – ponaša s pisanim perjem. Kljub temu ima zelo malo zagovornikov – in njegovi vpadljivi glasovi »ku-ku-ru-ku-ku« mnoge ljudi spravljajo ob živce. Pa vendar golob v naši kulturi predstavlja tudi simbol miru, kot spominjajo pri avstrijskem Kathpressu.

Prve dokaze o udomačitvi goloba najdemo okoli leta 5000 pred Kristusom v Egiptu in Mezopotamiji.

Po nekaterih domnevah je skalni golob svoj življenjski prostor razširil že v neolitiku, ko so se pojavili prvi kmetje. Prve dokaze o njegovi udomačitvi najdemo okoli leta 5000 pred Kristusom v Egiptu in Mezopotamiji. Golob se večkrat pojavlja tudi v Svetem pismu.

Posebej znana je zgodba o vesoljnem potopu: golob prinese oljčno vejico na Noetovo barko, s čimer naznani konec uničujočega potopa, in odtlej velja za znamenje miru. Kaj dosti več od simbolnega značaja pa golobom ne moremo pripisati.

Iz pismonoš, ki so nekdaj živeli v ujetništvu, so se golobi v mestih razvili v različne populacije. FOTO: Pixabay

Preberite tudi: Začenja se binkoštna devetdnevnica

»Leteče podgane« ali znak čistosti?

Mnogi ljudje imajo radi taščice, golobe pa prav prezirajo, in po mnenju avstrijskega združenja za zaščito živali tem pticam slabo podobo dajejo predvsem številčne jate, pa tudi razmere, v katerih so golobi primorani živeti. Po nekaterih ocenah naj bi samo na Dunaju živelo med 50.000 in 60.000 golobov. Iz pismonoš, ki so nekdaj živeli v ujetništvu, so se golobi v mestih razvili v različne populacije.

Danes so jate zgoščene na mestih, kot so železniške postaje, ki so posledično precej onesnažene.

Danes so jate zgoščene na mestih, kot so železniške postaje, ki so posledično precej onesnažene, in to pri ljudeh vzbuja odpor. Zelenkaste lise na tleh, sledi iztrebkov, pa so znak podhranjenosti. Če bi se živali lahko prehranjevale bolj zdravo, bi bilo mogoče iztrebke preprosto pomesti.

Dolgo so golobi, ki jih danes poznamo kot »leteče podgane«, veljali za znak čistosti. V Tretji Mojzesovi knjigi beremo: »Če pa kdo ne more kupiti ovce, naj prinese Gospodu kot spravni dar za svoj greh grlici ali dva golobčka …« (3 Mz 5,7). Tudi evangelij po Luku omenja golobe kot očiščevalno daritev: »… in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka« (Lk 2,24).

Znano je, da se golobi radi zbirajo na Trgu sv. Marka v Benetkah. FOTO: Pixabay

Znamenje Svetega Duha

To pa še ni vse. V krščanstvu golob simbolizira celo Svetega Duha. V evangeliju po Marku beremo, kako se je kot golob spustil na Jezusa, ko je bil krščen v Jordanu: »Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob« (Mr 1,10). Če krščanska ikonografija prikazuje Sveto Trojico, torej Očeta, Sina in Svetega Duha, se slednji pojavlja v podobi goloba.

Simbolika goloba kot znamenja ljubezni se v vsakdanjem življenju ni pretirano ohranila.

Poleg tega je golob simbol ljubezni – v Svetem pismu ljubkovalni izraz za ljubljenega – in še danes se ponekod na porokah v nebo dvigajo beli golobi. Ta simbolika pa se ni pretirano ohranila v vsakdanjem življenju: ljudje se pred nadležnimi pticami branijo s kovinskimi bodicami, laserji ali celo strupom. Sobivanje z njimi je precej zahtevno.

Kako torej doseči spoštovanje do »letečih podgan«? Za mestne in gozdne golobe velja, da so po evropski direktivi zaščitena vrsta. Obenem je krmljenje živali v mestih običajno kaznivo dejanje. Ne glede na naš odnos se zdi, da golobi še ne bodo izginili iz mestne krajine. Tudi njihov simbolni pomen za mir in ljubezen se bo najverjetneje ohranil, kar pa sploh ni slaba novica: navsezadnje so to vrednote, ki jih ljudje in svet še kako potrebujemo.