Na dan z obletnico njegove smrti (12. novembra 1898, Kandija–8. novembra 1999, Maribor) spet stopim k predalu s starimi fotografijami, k zapiskom zdaj že davne preteklosti, ko sva posedala v njegovi trofejni sobi na Kersnikovi ul. 1 in pod velikim Jakčevim portretom njegovega svaka Julija Betetta ustavljala čas in listala po albumih; v takih trenutkih sem znova potežkal kakšno od njegovih olimpijskih medalj, zlasti tisto prvo zlato iz Pariza leta 1924. Sto let je od takrat …

Nekoč sem v zanosu trenutka poskušal zaobseči to »… eno samo življenje s tolikimi spomini na olimpijske medalje in na telovadce nepozabnega obdobja dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja. Z mladeniči dr. Viktorja Murnika iz vrste Leona Štuklja se je sokolsko rojevalo tisto, kar je slutil Trubar, česar se je bal Gregorčič in o čemer je pel Prešeren, z njim se je potrjevala prisotnost slovenske drže v tem delu Evrope … Nakar se je plemenito poslanstvo z vsemi doživetji umaknilo svetovni moriji i...