Papež Frančišek je med homilijo pri jutranji maši v kapeliDoma sv. Marte spregovoril o odpuščanju. Dejal je, da ima Božja popolnost šibkotočko natančno tam, kjer se človeška nepopolnost nagiba, da ne bi popustila,kar je sposobnost odpuščanja.

Bog odpusti in pozabi, kaj pa ljudje?

Papež je povedal priliko o dveh dolžnikih. Prvemu je gospodar odpustil velikdolg, ta pa potem ni bil sposoben odpustiti majhnega dolga drugemu dolžniku.tudi v očenašu molimo »Odpusti nam naše dolge,kakor tudi mi odpuščamo ...« Če bomo imeli odprto srce za usmiljenjein bili sposobni odpuščati, bo tudi Bog milosten do nas, je dejal papež. »Ko Bog odpusti, je njegovoodpuščanje tako veliko, da je, kakor da bi pozabil,« je dejalFrančišek in se obrnil na človeško stran odpuščanja, ki ne vključuje tudipozabe, temveč govorimo o tem, kaj je nekdo storil. Po papeževem mnenju se tozgodi, ker nimamo usmiljenega srca.

Če odpustimo in ne pozabimo, je papež svetoval, naj prosimo Gospoda, da nampomaga pozabiti. Lahko se namreč odpusti, a se pozabiti vedno ne da. Pomembnoje le, da ne zahtevamo plačila za odpuščanje. »Naj nam postni čas pripravi srce, da biprejeli Božje odpuščanje. Toda, da bi ga prejeli in nato sami storili enako zdrugimi: odpustiti iz srca. Morda me nikoli ne pozdraviš, toda jaz sem ti vsvojem srcu odpustil. Tako se približamo tej tako veliki Božji stvari, ki jeusmiljenje. In ko odpustimo, odprimo naša srca, da bi Božje usmiljenje vstopiloin odpustilo nam. Kajti vsi moramo prositi za odpuščanje, vsi. Odpustimo in nambo odpuščeno. Bodimo usmiljeni z drugimi in bomo sami občutili tisto usmiljenjeBoga, ki kadar odpusti, pozabi.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / OssRom