Župnijska cerkev Marije Udarjene v Ljubnem. FOTO: Jožef Pavlič

Zgodba o »Mariji Udarjeni« v Ljubnem je tako pretresljiva, da ti stisne in zledeni srce, a vendar se v takšni ali drugačni obliki ponavlja tudi danes.

Informativna tabla. FOTO: Jožef Pavlič

Pred 330 leti (leta 1692) so domačini obnavljali cerkev sv. Lovrenca. Bila je veliko manjša od današnje romarske. Okrog nje je bilo pokopališče, pred vhodom vanjo pa je bila lopa s kipom Marije z Detetom. Cerkvici so rekli: Marija v leščevju. Pri njeni obnovi je sodeloval tudi zidar Gregor Eržen, doma naj bi bil iz Kamne Gorice. Imel je dekle z imenom Marija. Ko je hodil mimo Marijinega kipa, ga je vsakokrat pogledal, pri tem pa ugotavljal, da ima Božja Mati lepe oči, a ne tako zelo kot njegovo dekle. Enkrat se mu je zazdelo, da mu je Marija odkimala. To ga je tako razjezilo, da je pripomnil: »Kaj me gledaš, lipov les.« Marija naj bi mu odgovorila: »Res sem lipov les, je pa tud' Marija vmes.« In zidar je, ves besen, s kladivom udaril Marijo na senca.

Zidar Gregor Eržen udari Marijo s kladivom (slika Nikolaja Mašukova na župnišču). FOTO: Jožef Pavlič

Iz udarjenega mesta je začela teči kri. Pritekle so pobožne domače ženice in začele brisati kri, a ta je še kaj naprej tekla. Pretreseni župljani so poklicali župnika Engelmana iz Podbrezij, pod katere je tedaj spadalo Ljubno, naj pride pogledat, kaj se dogaja.

Poslikave Nikolaja Mašukova iz zgodbe o udarjeni Mariji na župnišču v Ljubnem. FOTO: Jožef Pavlič

Množična romanja v Ljubno

Za žalostni dogodek se je kmalu razvedelo in ljudje so začeli množično prihajati v Ljubno, zadoščevati za svoje in drugih grehe. O tem pričajo votivne podobe za glavnim oltarjem nove cerkve, ki so jo zidali okrog leta 1747, ko je prejšnja postala premajhna. Leta 1820 je pogorela, glavni oltar pa je ostal nedotaknjen. Izdelovalec ni znan, stranske oltarje sv. Jurija, sv. Uršule in sv. Treh kraljev pa je izdelal kamnosek Vurnik iz Radovljice.

Poslikani strop prezbiterija v župnijski cerkvi v Ljubnem s prizori iz zgodbe o udarjeni Mariji. FOTO: Jožef Pavlič

Zidar Gregor je opravil spokorno romanje v Rim

Zidar Gregor, ki mu noben duhovnik ni hotel dati odveze za strašno dejanje, je romal v Rim. Iz »večnega mesta« se je po dveh letih vrnil spokorjen, pokleknil pred Marijo in jo prosil odpuščanja. Marija se mu je nasmehnila, kar je pomenilo, da mu odpušča. Kljub temu si je zidar Gregor naložil posebno opravilo: vsakogar bo spodbujal k češčenju Božje Matere. Romarjem je, da je bolj učinkovalo, tudi pripovedoval svojo zgodbo. To je zapisal kaplan Sebastijan Pogačar, ki je v Ljubnem služboval kot duhovnik v letih od 1755 do 1762.

Poslikani strop prezbiterija v župnijski cerkvi v Ljubnem s prizori iz zgodbe o udarjeni Mariji. FOTO: Jožef Pavlič

Domačini še pomnijo, da so sredi cerkve v grobnici pokopane žene, ki so brisale kri Mariji.

Glavni oltar z Marijinim milostnim kipom. FOTO: Jožef Pavlič

Romarji so začeli v Ljubno prihajati v tako velikem številu, da so leta 1735 ustanovili ekspozituro, leta 1786 pa župnijo Marije Pomočnice oz. Udarjene Marije. Številne »obiske« in prošnje Mariji Udarjeni potrjuje tudi krasna romarska cerkev. Romanja so začela ponehavati po letu 1863, ko so začeli ljudje množično romati k bližnji Mariji Pomagaj na Brezjah.

Glavni oltar z Marijinim milostnim kipom. FOTO: Jožef Pavlič

Župnik Jože Tomšič si prizadeva za vnovično poživitev romanj

Sedanji župnik Jože Tomšič, ki se dobro zaveda, da romarjev ni mogoče vrniti, lahko pa poživi romarsko Marijino božjo pot, je ob 330. obletnici velikega grešnega dejanja zidarja Gregorja Eržena v Ljubno povabil ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta, narodne noše in romarje od vsepovsod. Na prekrasno nedeljo, 14. avgusta, dopoldne se jih je zbralo veliko od blizu in daleč. Najprej so zavzeto prisluhnili domačemu župniku Jožetu, ki je na začetku maše spomnil, zakaj pravzaprav Marijina božja pot tukaj: »Marija Udarjena v Ljubnem je postala zatočišče in pribežališče vseh ranjenih pa na telesu bolnih duš. Ko jih je bolelo, so romali v Ljubno, jo prosili zdravja pa tudi odpuščanja, če so sami koga ranili, da so lahko živeli v miru drug z drugim.«

Slavnostni sprevod v cerkev. FOTO: Jožef Pavlič

Zbrane romarje je tudi povabil, naj se Mariji Udarjeni zahvalijo za vse milosti, ki so jih bili deležni oni sami in njihovi predniki v 330 letih.

Župnik Jože Tomšič pozdravlja nadškofa Stanislava Zoreta. FOTO: Jožef Pavlič

Nadškof Zore je spomnil, da pozabljamo na prošnjo za odpuščanje

Na njegovo misel, najprej pa dogodek izpred 330 let, se je v govoru med mašo navezal tudi nadškof Zore. Povedal je, da se to, kar se je pripetilo zidarju Gregorju, dogaja tudi danes, se je vse od časov Adama in Eve. Namreč da na Boga gledamo kot na tekmeca, smo ljubosumni nanj. Boga in Božjo Mater ranjujemo z jezikom, s kletvijo in drugimi grehi. Pomembno pa je, da kot zidar Gregor, ko je spoznal, kako hudo grešno dejanje je storil, Boga prosimo za odvezo svojih grehov, tiste, ki smo jih prizadeli, pa za odpuščanje. »Nikoli ne odrekajmo odveze drug drugemu, sprejemajmo odgovornost za svoja dejanja, Boga prosimo, naj v nas razžari ogenj, plamen, ki je zažarel ob našem krstu. Tiste, ki smo jim prizadejali kaj hudega, prosimo odpuščanja. Marijo pa, da bi bili, kot je bil zidar Gregor, deležni njenega nasmeha.«

Darilo župljanov nadškofu Zoretu - portret sv. Frančiška Asiškega slikarke domačinke Maše Mašuk Bersan. FOTO: Jožef Pavlič

Za moč, da bi tako ravnali, so navzoči verniki posebej prosili pred molitvijo Jagnje Božje, že med mašo in po njej pa s pesmimi, posvečenimi ljubenski Mariji Udarjeni.

Veselo razpoloženje po maši. FOTO: Jožef Pavlič

Lepo darilo slikarke Maše Bersan Mašuk

Nadškofu Zoretu so se župljani za obisk Ljubnega, izjemno močan duhovni nagovor in mašo ob 330. obletnici tragičnega dogodka zahvalili z umetniško sliko sv. Frančiška Asiškega ruske slikarke Maše Bersan Mašuk, ki z možem Nikolajem živi in ustvarja v njihovi vasi.

Domače gospodinje so odlično postregle številnim romarjem. FOTO: Jožef Pavlič

Prijateljsko druženje ob izvrstni postrežbi po maši 

Po maši, ki sta jo obogatila lepo petje domačega mešanega cerkvenega pevskega zbora in pritrkavanje, so se romarji še dolgo zadržali v prijaznem pomenku ob cerkvi, kjer so jim z odličnim svežim pecivom postregle radodarne ljubenske gospodinje, možje pa poskrbeli za rujno kapljico. Župniku Jožetu se je zelo razvedril obraz v upanju, da bo jubilejna slovesnost ob sicer tragičnem dogodku vrnila romarje. V Ljubnem, krasni vasici s starimi hišami z lesenimi ganki, imajo kaj videti, pa tudi priporočiti se Mariji, najprej pa si izprašati vest. Nadškof Zore pri tem ni varčeval z opomini, še bolj pa z opogumljajočimi priporočili tudi sodobnemu Gorenjcu in Slovencu. Tudi tistim, ki so tega dne brzeli s svojimi avtomobili po bližnji avtomobilski cesti, na ljubensko Marijo Udarjeno, h kateri vabi visoki zvonik župnijske cerkve, pa pozabili. In še na marsikaj drugega bistvenega v življenju. Veliki šmaren je vnovično opozorilo in smerokaz, kam moramo. Tudi k ljubenski Mariji Udarjeni, da bomo bolje prenašali življenjske udarce in jih sami ne povzročali drugim.

Nadškof Zore v pogovoru z domačini. FOTO: Jožef Pavlič

Balkone v Ljubnem krasijo krasne rože. FOTO: Jožef Pavlič

Tale Križani je že veliko videl ... FOTO: Jožef Pavlič