Papež Frančišek je v video sporočilu nagovoril udeležence mednarodne vatikanske spletne konference, ki so razpravljali o vprašanju, kako inovacije in novi sistemi izboljšujejo človeško zdravje. Virtualno srečanje je po navedbah Radia Vatikan pripravil Papeški svet za kulturo.

Konferenca je povezala filozofsko-teološko premišljevanje in znanstveno raziskovanje, predvsem na področju medicine, zato se je papež že na začetku zahvalil vsem, ki si osebno in poklicno prizadevajo zdraviti bolnike in podpirati najbolj pomoči potrebne. Pohvalil je njihov čut za solidarnost in bratstvo ter poudaril potrebo po »modelih zdravstvenih sistemov, ki so odprti za vse bolnike, brez kakršne koli razlike«.

Sveti oče je sicer v video sporočilu spregovoril o temi konference in izpostavil tri temeljne točke razprave: telo, um in dušo. Kot je dejal, te tri kategorije ne ustrezajo »klasičnemu« krščanskemu pogledu, po katerem je najbolj znani »model osebe, razumljene kot neločljiva enota telesa in duše, ki je obdarjena z inteligenco in voljo«, vendar ta pogled ni edini. Sv. Pavel je govoril o »duhu, duši in telesu«, takšno pojmovanje pa so prevzeli tudi mnogi cerkveni očetje. Toda največja zasluga delitve na mišljenje, telo in dušo je po papeževih besedah v tem, da kaže, kako »so določene razsežnosti našega obstoja prepogosto ločene, ko pa so v resnici globoko in neločljivo prepletene«.

Telo

Papež je najprej spregovoril o telesu in dejal, da je biološka plat našega življenja, ki se izraža skozi našo telesnost, najbolj neposredna razsežnost, vendar zato ni nič lažje razumljiva. Pojasnil je, da ljudje »nismo čisti duhovi, za vsakega od nas se vse začne z našim telesom«, toda od spočetja do smrti ne le imamo telesa, temveč smo telo: in krščanska vera nam pravi, da bomo telo tudi ob vstajenju. Zgodovina medicinskega raziskovanja nam v zvezi s tem predstavlja osupljivo potovanje človeka, ki išče samega sebe, pri čemer je papež poleg t. i. »zahodne« medicine izposatvil tudi tudi medicine različnih svetovnih civilizacij.

S pomočjo medpredmetnih raziskav po papeževih besedah bolje razumemo dinamike med telesnim stanjem in okoljem, v katerem živimo, med zdravjem in načinom prehranjevanja, med našim duševnim in telesnim počutjem ter skrbjo za duhovno življenje, tudi prek molitve in meditacije v njenih različnih oblikah.

Širok pogled in prizadevnost medpredmetnega raziskovanja določata napredek znanja, ki se v medicinskih znanostih odraža v bolj izpopolnjenih raziskavah in vedno bolj ustreznih in natančnih načinih zdravljenja. Dovolj je pomisliti na obsežno področje raziskav na področju genetike, ki so namenjene premagovanju različnih bolezni, po drugi strani pa to odpira tudi nekatera temeljna antropološka in etična vprašanja, kot je recimo vprašanje manipulacije s človeškim genomom, da bi nadzorovali ali celo premagali proces staranja ali pa dosegli pospešeno spremembo človeka.

Um

Prav tako pomembna je druga razsežnost, torej um, ki predstavlja pogoj za naše samorazumevanje. Temeljno vprašanje, ki so si ga zastavili udeleženci konference, je isto vprašanje, ki že tisočletja žene človeštvo v iskanje bistva tistega, kar nas naredi človeške. Človeško bitje ne more posedovati uma brez možganske snovi, obenem pa um ne more biti omejen zgolj na snovnost možganov, je dejal papež.

Uporaba pojma 'um' po njegovih besedah v znanosti povzroča nekaj težav, zato je pomembno, da ga zmoremo razumeti in opisati ravno v medpredmetnem ključu. S kategorijo 'um' na splošno označujemo ontološko ločeno resničnost, ki je sposobna interakcije z našo biološko podlago. Besedo 'um' običajno uporabljamo za označevanje kompleksnosti človekovih sposobnosti, predvsem v zvezi z oblikovanjem misli. Zato, je pojasnil papež, »vedno ostaja aktualno vprašanje o izvoru človeških sposobnosti, kot so moralna občutljivost osebe, sočutje, solidarna ljubezen, ki se kaže v človekoljubnih gestah in nesebični predanosti drugim, ali estetski čut, da ne omenjamo iskanja neskončnega in presežnega«.

Duša

V judovsko-krščanskem, pa tudi v grško-katoliškem in helenističnem izročilu so ti človeški izrazi povezani s presežnostjo, ki jo prepoznamo kot nematerialno načelo našega bitja, torej dušo. Papež je tako na koncu spregovoril še o tretjem dejavniku, o katerem so razpravljali na konferenci: »Čeprav je skozi čas ta izraz pridobil različne pomene v različnih kulturah in verstvih, pa ideja, ki smo jo podedovali od klasične filozofije, duši pripisuje vlogo konstitutivnega načela, ki organizira celotno telo in iz katerega izvirajo intelektualne in čustvene lastnosti ter lastnosti volje, vključno z moralno zavestjo.« Kot je pojasnil papež, sta Sveto pismo in predvsem filozofsko-teološka misel s pojmom 'duša' opredelila človekovo edinstvenost, specifičnost osebe, ki ni zvedljiva na nobeno drugo obliko živega bitja, vključno z njeno odprtostjo za nadnaravno razsežnost in s tem za Boga. Ta odprtost za presežno je sestavni del vsake človeške osebe in priča o njeni neskončni vrednosti.

Papež Frančišek je ob koncu video sporočila izrazil zadovoljstvo, da se konference udeležujejo študenti z različnih univerz po svetu. Spodbudil jih je, naj nadaljujejo z medpredmetnimi raziskavami, v katere so vključeni različni študijski centri, da bi tako »bolje razumeli sami sebe in bili vedno usmerjeni k presežnemu obzorju, h kateremu teži naše bistvo«.