Bienale se za javnost odpira jutri, ko bodo tudi podelili nagrade. Umetniška dela na tradicionalnih prizoriščih v Vrtovih in Arzenalu bodo na ogled do 27. novembra 2022. Poleg kulturnega ministra dr. Vaska Simonitija sta ob odprtju slovenskega paviljona zbrane nagovorila tudi komisar in kustos razstave, direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič in dr. Robert Simonišek.

Vizualna umetnost ima svojo govorico

Minister Simoniti je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da ima vizualna umetnost svojo govorico, lastno spontanost, ki odpira pot domišljiji na nek drug način, kot to lahko stori jezik. »Razstava Jakšetovih slik je tako morda posebej primerna ob temi letošnjega Beneškega bienala, naslovljenega Mleko iz sanj; ta naslov je prevzet po knjigi surrealistične slikarke Leonore Carrington. Carringtonova, ki je umrla leta 2011, stara 94 let, je bila ena zadnjih preživelih izmed izvirnih surrealistov. Rojena je bila v Britaniji, večino življenja pa je preživela v Mehiki, in bila je tako slikarka kot pisateljica. Njene dela so včasih opisana kot surrealizem s posebej angleško primesjo: prežeta so z absurdnostjo in s komičnimi zgodbami, ki spominjajo na Alico v čudežni deželi Lewisa Carrolla.«

Soočanje s podobami

Razstava Marka Jakšeta z naslovom Brez gospodarja je pritegnila pozornost že pred odprtjem slovenskega paviljona. Komisar razstave in direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič je ob tem povedal: »V slovenskem paviljonu na bienalu pravzaprav iščemo način za še bolj intenzivno soočanje s podobami, ki nas obdajajo tako rekoč ves čas. Na razstavi v sklepni dvorani Arzenala se v živo soočamo s slikami, te sevajo s sten in ustvarjajo posebno atmosfero, lahko se jim približamo ali pa se pred njimi po prostoru premikamo in za nami ostaja sled korakov v mivki.«

 FOTO: Dejan Habicht/Moderna galerija

Tla posuta z mivko

Po besedah kustosa razstave dr. Roberta Simoniška Jakše sooča kulturo z naravo, pri čemer je slednja zanj usodnejša. Ob tem je dejal, da »misterioznost njegovih podob ne izhaja toliko iz premišljenosti in metierja kot iz osebne izkušnje in hrepenenja, ki ju preobrazi v osupljivo metaforo.« Dodal je, da je Jakše intenzivno sodeloval pri postavitvi paviljona »in na njegovo željo smo po tleh posipali mivko, s katero smo želeli ustvariti kontemplativni učinek, ki ob svetlobno poudarjenih slikah stimulira obiskovalčeve čute.«

FOTO: Dejan Habicht/Moderna galerija

Razstavo slovenskega umetnika spremljata obsežen katalog in spletna stran. Katalog razstave je oblikovala Jagoda Jejčič, pod fotografije pa se je podpisal Dejan Habicht. Za videopredstavitev je poskrbel Gorazd Krnc. Pri postavitvi spletne strani so sodelovali Jaka Železnikar, Narvika Bovcon ter Ana Korenina in Borut Kovačec, so sporočili s kulturnega ministrstva.