Odprtje prenovljenega železniškega predora Karavanke
Odprtje prenovljenega železniškega predora Karavanke
Slovesnost je potekala na obeh straneh 7.976 metrov dolgega slovensko-avstrijskega predora. Skozi predor, ki po prenovi omogoča zvišanje hitrosti s 50 na 120 km/h, je že zapeljal prvi vlak. Polega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca so se slovesnosti udeležili tudi avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo Leonore Gewessler, avstrijska veleposlanica v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer, veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina, glavni izvršni direktor ÖBB Matthä Andreas in deželni glavar Koroške dr. Peter Kaiser.
Pomen povezave za Slovenijo in Avstrijo
Minister Jernej Vrtovec je ob včerajšnjem odprtju poudaril pomen železniške povezave med državama: »Železnica je prihodnost tako za potniški kot tovorni promet in Karavanški predor predstavlja pomembno stičišče tako za Slovence z obeh strani meje kot tudi prehod za mednarodne tokove. Z današnjim dnem odpravljamo ozko grlo na področju železniškega prometa med Slovenijo in Avstrijo.«
7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor je končno v uporabi za pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München – Salzburg – Ljubljana – Solun, s čimer Karavanke postajajo pomembna prometna žila mednarodnih železniških tokov.
Minister Vrtovec se je v svojem govoru izpostavil pomen železniškega prometa za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev in dejal, da vlada za razvoj slovenske železniške infrastrukture namenja 280 milijonov nepovratnih sredstev iz Vladnega načrta za okrevanje in odpornost ter 509 milijonov evrov, ki jih v proračunu za železnice namenjamo letošnje leto.
Za prihodnost železnic v Sloveniji se nam ni potrebno bati. (Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo)
Podnebna nevtralnost v Avstriji do leta 2040
Avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo Leonore Gewessler je ob tem dodala: »Projekti, kot je obnova Karavanškega predora, so bistveni za naš cilj podnebne nevtralnosti v Avstriji do leta 2040. Povečana preusmeritev tovornega prometa na železnice ima pomembno vlogo pri spremembi mobilnosti. Temelj za to pa nudi sodobna infrastruktura.«