Nova stavba je kot največja lesena stavba v Sloveniji edinstven objekt za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Oblikovana je bila po načelih sodobne trajnostne gradnje in koncepta restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja, ki temelji na lastnih raziskavah inštituta.

Sadovi skupnih prizadevanj

Direktorica InnoRenew CoE dr. Andreja Kutnar je ob novi pridobitvi dejala: »Ko smo dve leti nazaj začeli z gradnjo te stavbe smo skupaj sestavljali leseno drevo. Danes sedimo v našem novem domu in žanjemo sadove skupnih in uspešnih prizadevanj.« V novih prostorih bodo še naprej snovali projekte iz področja naravno obnovljivih materialov, s katerimi na temeljih znanosti prispevajo k trajnostnemu razvoju okolja.

Zunanjost stavbe. FOTO: Mojca Jeneš

Obetaven začetek

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec je poudaril pomen sodelovanja ministrstev, raziskovalno-izobraževalnih institucij in gospodarstva ter čestital partnerjem projekta, ki so prispevali k uspešni izgradnji stavbe: »Po petih letih smo na cilju, ki nam pomeni zelo obetaven začetek. Smo v največji leseni palači v Sloveniji, ki je trajnostno zgrajena«. Zgodbo Innorenew je označil za dober primer, ki kaže, kako lahko slovenska znanost v sodelovanju s slovenskim gospodarstvom dosega mednarodne uspehe.

Notranjost stavbe. FOTO: Mojca Jeneš

Prehod v nizkoogljično družbo

Generalni direktor Direktorata za lesarstvo z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Danilo Anton Ranc je pozdravil delovanje inštituta ter primer dobre prakse, ki jo predstavlja nova zgradba. Ministrstvo podpira leseno gradnjo in je za povečanje njenega deleža izvedlo več ukrepov. Poleg sprejetja Slovenske industrijske strategije 2021-2030 kot krovnega strateškega dokumenta pripravljajo še izvedbeni načrt ukrepov. »Les bo eden od bistvenih elementov v našem prehodu v nizkoogljično družbo. Pri tem je pomembno, da iščemo načine, kako naši strateški surovini lesu dodati čim višjo vrednost in hkrati znižati emisije toplogrednih plinov,« je izpostavil Ranc.

FOTO: Mojca Jeneš

Senzorji za monitoring vlage

Med posebnostmi stavbe so tudi senzorji za monitoring vlage, ki so vgrajeni v leseno nosilno konstrukcijo in v streho glavnega objekta. Gre za 40 senzorjev, ki bodo omogočalo vpogled v način staranja lesa v stavbah in lažje načrtovanje lesene gradnje v prihodnje. Stavba tako služi kot živi laboratorij v dejanskih in vsakodnevnih razmerah.