Sveto pismo, debela knjiga

Vsakič, ko brišete police, vas doleti slaba vest, da se kakor na spominkih z morja tudi na tej zelo pomembni knjigi nabira prah, da vsakokrat znova sklenete, da jo boste več brali. Vendar je ne. 

Sveto pismo je pač debela knjiga, kar lahko marsikoga ustraši, češ da nima dovolj časa. Sveto pismo je tudi knjiga mnogih prispodob, pesniškega jezika, zaradi katerega ga je marsikomu težko brati, ker ga je težko razumeti. Moramo pa si priznati, da so vse to samo izgovori pred čudežem, ki ga v nas ustvari Sveto pismo: ko ga namreč enkrat začnemo brati, nas začne siliti, da bi to, kar smo prebrali, tudi živeli, da bi opravili napor spremembe, ki ga ta v nas zahteva, ko se enkrat naseli v našem srcu. To je pravzaprav tisto težko pri Svetem pismu: ker čutimo potrebo, da ga poslušamo, ga nočemo.

Vendar vas nočem karati in vam vzbujati slabe vesti. Rad bi vam povedal samo to, da je Sveto pismo več kot knjiga, da je ljubezensko pismo Boga človeku, za katerega komaj čakate, da ga preberete.

Ne verjamete? Pa je res tako. Sveto pismo nosi v sebi več kot zgolj nasvete za dobro življenje, ima več kot le pravila in zapovedi, več kot samo zgodbe. Sveto pismo je prijatelj, ki ti govori in ki ga poslušaš, ker veš, da ti želi nekaj dati, ne odvzeti, da ti želi olajšati breme in ti ga ne množiti, da ustvarja dobro življenje v tebi samo tako, da je prisoten.

Branje Svetega pisma je kot sprehod z Jezusom. ILUSTRACIJA: Bojana Dimitrovski 

Zato vam želim razkošja dobrega prijatelja, ki nas preustvarja tako, da ga imamo ob sebi. Ob prebiranju vrstic, ene ali več hkrati, se namreč v nas nekaj zgodi. Pride do spremembe. Naše srce preplavi objemajoč mir, ker daje hrano in nežnost naši utrujeni duši. Zato vam želim, da si privoščite vsaj enkrat na teden, če že ne vsak dan, razkošje, da ste skupaj z Bogom na kavi, kjer vam on nekaj pove in mu vi poveste svoje stvari.

Vzemite si 15 minut sredi napornega delavnika. Usedite se. Vzemite Sveto pismo in ga berite.

Lahko eno vrstico, lahko cel odlomek, lahko cel čas, dokler počivate ob njem. Lahko berete načrtno, lahko na slepo, kakor se vam odpre, ko ga vzamete v roke. To je Beseda Boga. Potem pa mu še vi kaj povejte. Imejte pogum biti ob Njegovi besedi taki, kakršni ste. Naj vas nagovori preprosto tako, da se nanjo odzovete, kakorkoli že, z jezo, ganjenostjo, veseljem, osuplostjo, vsekakor z nečim, zaradi česar ne boste več enaki, kot ste bili pred branjem. Potem preprosto odidite z mislijo v srcu, s prepričanjem, da vas je nekdo poslušal, da vam je nekdo nekaj dragocenega dal in nekaj težkega odvzel.

To ni egoističen čas. Porabili ga boste za Boga. In On bo svojega porabil za vas. Poznalo se bo, da ste bili z njim. Ko se je Mojzes pogovarjal z Bogom, mu je žarel obraz, tako zelo, da si ga je moral celo zakrivati pred ljudmi (2 Mz 34,29-35). Tudi z vami ne bo nič drugače. Vaš obraz bo izžareval mir, z drugimi boste zmogli biti potrpežljivi, sposobni pogovora in dogovora. Čas za Boga in za vas je tako čas za drugega, da bi zmogli biti z njim spet človeški.

Če imate majhne otroke, pa jim vsekakor govorite o zgodbah Svetega pisma, berite jim jih. Ne samo zaradi njihove izredne globine in bogastva, temveč predvsem zato, da jim bodo te zgodbe postajale domače, da bodo razumeli, da je njihov Bog isti kot tisti, ki je rešil Danijela iz levjega brloga, ki je peljal Izraelce čez oviro Rdečega morja, tisti, ki je navdihoval Noeta in klical Abrahama. Da njihov Bog ljubi do smrti na križu. Poleg tega, da se bo ob vašem branju krepilo otrokovo abstraktno mišljenje, ki ga ob zaslonih ne more razviti in ki je nujno za začetek vere v človeku, bo vašega otroka ob njih prevzel tudi Božji mir, o katerem smo govorili zgoraj. To pa ni dobro samo za njegovo mirno spanje, temveč tudi za samozavest in trdnost v njegovem življenju. In to je največ, kar lahko naredimo za njegovo prihodnost.

Članek je bil objavljen v januarski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!