Grški glagol apotássō poleg pomena odpovedati se pomeni tudi ločiti se, umakniti, odreči, odsloviti in je sestavljen iz predpone apo, ki pomni od, in glagola tássō, ki se je prvotno uporabljal kot vojaški izraz in pomeni urediti, urediti po vrstnem redu, označevati, dodeliti.

Kristus torej za pogoj učenčevstva postavi pripravljenost za odpoved nečemu poznanemu, veljavnemu in našemu, da bi se lahko pripravil prostor za novo, urejeno in Njegovo. Za rast in zorenje v duhovnem življenju je potrebno nenehno izpuščanje. Kdor na prvo mesto postavi očeta ali mater, ženo, otroke, brate ali sestre (Lk 14,26) in ne Kristusa samega, v katerem odnosi in stvari prejmejo nov vrstni red, ne more biti pravi učenec. Preveč je namreč vezan na svoje (prim. Lk 9,61; 14,33). Za služenje Kraljestvu je potrebna notranja svoboda in sposobnost odpovedi predvsem lastnim idejam in vrstnemu redu, da bi se lahko izpolnil Njegov načrt odrešenja (prim. Mt 16,23).