Marsikaj je moč očitati ruskemu pisatelju Levu Nikolajeviču Tolstoju. Potem ko je po svetu zaslovel s podlistkom Vojna in mir, ki je leta 1867 izšel v knjižni obliki, se je pokazalo, da ga ni moč uokviriti v obstoječe okvire družbenega razmišljanja in delovanja. Poleg trinajstih otrok, ki mu jih je rodila žena Sofija, je imel tudi nekaj nezakonskih otrok. Feministke mu očitajo podcenjevanje žensk, zgolj na podlagi opisov prostozidarskih lož so mu nekateri očitali tudi prostozidarstvo.

V eksistencialni stiski okoli petdesetega leta je med potovanjem v oddaljeno rusko provinco doživel mučno izkušnjo nekoristnosti človeških prizadevanj, ki se končajo s smrtjo. Pomiritev je našel ob branju Jezusovega govora na gori, kjer se prelomi začarani krog zla in kjer je načelo oko za oko in zob za zob preseženo z ljubeznijo do sovražnikov. Sporočilo ga je tako prevzelo, da se mu je cerkveno obredje zazdelo nepotrebno, podobno praznoverju, podkrepljevanje Jezusove božanske narave s čudež...