Človeštvo ni zapuščeno in ne prepuščeno mogočnemu velikanu Času, ki se nam krhkim s staranjem smeje v obraz. Božič nas vodi v večnost, čas je samo dolina ali struga do večnosti. Danes pa se liturgično končuje božični čas, stopamo čez prag časa med letom. To je izplutje. Struge niso več samo mrtva korita, ne neprehodne smrtne soteske, postanejo poti. Moje življenje postane pot … Da, toda struga se mora napolniti z vodo – zato na začetku tega časa, odetega v zeleno, stoji izvir. Praznujemo nedeljo Jezusovega krsta, ki je izvir te vode, ki teče v večnost.

Prihaja iz puščave

Jezus prihaja iz puščave. To ni bil duhovni odmik, niso bile duhovne vaje. Mi bi gotovo uporabili drugačno platformo, da razodenemo svetu, kdo smo, kaj imamo povedati. On pride iz robate puščave krutih skušnjav in se postavi v vrsto. Za nekim tesarjem in pred neko deklo, malo naprej je en vojak, pa cestninar, navdušeni in malo prestrašeni od besed Janeza Krstnika. Med njimi je Jezus. Ne gre sku...